Se učinkovita raba energije splača?

Eno od prvih vprašanj, ki si jih zastavimo ob energetsko učinkovitih tehnologijah, je: ali se splača? Številne tehnologije so še v razvoju in zato še razmeroma drage, vendar pa je ogromno tehnologij že prebolelo to fazo razvoja in prišlo v trgovine. Zato se ponavadi splača.

Poglejmo si primer hladilnika. Primerjamo enako velikost (prostornino); prvi hladilnik porabi povprečno 490 kWh letno in stane 350 evrov, drugi pa porabi povprečno 380 kWh letno in stane 400 evrov. Na letni ravni prvi porabi 110 kWh več, kar pri ceni povprečno 0,1 evra/kWh znese 11 evrov letno. Hiter izračun (razlika v ceni / letni prihranek) pokaže, da se nam v manj kot petih letih investicija izplača.

Naslednji primer je lahko fasada: nova fasada s 15 cm toplotno izolacijo stane 4.000 evrov za povprečno 150 m2 veliko hišo, prihrani pa nam kar 900 litrov kurilnega olja oz. 600 evrov. Investicija se nam tako že v 7 letih povrne. Hkrati nas pozimi ne zebe, poleti pa nam ni vroče.

Podobno je z avtomobilom: primerjamo avtomobila istega proizvajalca, iste velikosti in iste moči. Navadni ima povprečno porabo 5.8 l bencina na 100 km in stane okoli 9.000 evrov. Učinkoviti porabi 3.1 l dizla na 100 km, stane pa okvirno 13.000 evrov. Povprečno število prevoženih km na leto je 30 000 km, kar pomeni letno rabo 1740 l bencina pri navadnem avtomobilu oz. 930 l dizla pri učinkovitem. Vožnja navadnega avtomobila nas stane približno 1900 evrov, vožnja učinkovitega pa približno 950 evrov SIT. Letno prihranimo torej približno 950 evrov, kar pomeni, da se nam razlika v ceni za 4.000 evrov izplača prej kot v petih letih, obenem pa še nam samim in okolju prihranimo veliko onesnaženja!

Izračuni so približni in narejeni na osnovi povprečij, za vsak posamezni primer je mogoče izračunati prihranek in časovni okvir, v katerem se nam začetni vložek povrne oziroma mejo od koder imamo prihranek.