Podatki

Po Kjotskem protokolu morajo države do konca leta 2005 pokazati, da so na dobri poti, da dosežejo cilje iz protokola. Čeprav so se emisije razvitih držav med letoma 1990 in 2002 sicer zmanjšale za 6,4 %, lahko le redke države poročajo o resnično pozitivnem napredku za doseganje ciljev. Omenjeno zmanjšanje gre namreč pripisati zlomu gospodarstev v državah srednje in vzhodne Evrope ter v Rusiji, ki je prispeval okoli 40 % zmanjšanje emisij v teh državah. Ostale razvite države so svoje emisije povečale za 8,4 %. Projekcije emisij kažejo, da bodo emisije razvitih držav zrasle za 10,2 % med 1990 in 2010, namesto da bi se zmanjšale za 8 %!

Velik vir emisij v prihodnje predstavljajo države v razvoju, ki sicer v zgodovini niso povzročale veliko emisij. Med letoma 2020 in 2030 naj bi emisije držav v razvoju (predvsem Kitajske, Indije, Brazilije) presegle emisije razvitih držav. Še en pomemben vir emisij bo predstavljalo letalstvo, ki trenutno predstavlja 3.5 % svetovnih emisij CO2. Zaradi velikega porasta potovanj z letali se predvideva, da bodo letala predstavljala 15 % emisij TGP že v naslednjih 50 letih. Emisije letal, prav tako kot emisije držav v razvoju, niso pod omejitvami Kjotskega protokola ali kakšnega drugega mednarodnega sporazuma.

Slovenija

Povprečna letna temperatura zraka se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih povečala za 1,1 ± 0,6 °C. Najbolj se je temperatura dvignila v urbaniziranih okoljih (Maribor 1,7 ± 0,6 °C, Ljubljana 1,4 ± 0,6 °C) in manj v ruralnih območjih (Kočevje in Rateče 0,8 ± 0,6 °C, Postojna 0,7 ± 0,6 °C).

Skupne emisije TGP leta 2002 so bile 20,38 Tg CO2 ekv. Med plini ima največji delež CO2 z 80,2 %. Sledijo CH4 z 11,2 %, N2O s 7,6 % ter F–plini z 1,0 %. Razdelitev emisij po sektorjih kaže, da največ emisij prispeva sektor energetika (78,9 %), ki se deli na oskrbo z energijo (40,8 % emisij), promet (25,2 %), druga področja (18,7 %) ter industrijo in gradbeništvo (15,3 %). Kmetijstvo prispeva 10,2 % vseh emisij toplogrednih plinov, odpadki 5,4 %, industrijski procesi 5,2 % in uporaba topil ter drugih izdelkov 0,4 %. Ponor emisij CO2 zaradi spremembe rabe zemljišč in gozdarstva znaša 5,6 Gg.

Slovenija tako po BDP kot po porabi energije sodi v razviti svet, ki je odgovoren za prekomerno rabo fosilnih goriv in z njo povezane podnebne spremembe. Slovenija za proizvodnjo ene enote BDP porabi skoraj dvakrat več energije, kot je potrebno. Če bi energijo uporabljali vsaj tako učinkovito kot v Avstriji ali Italiji, bi s skoraj pol manj energije proizvedli isti BDP.