Uvodoma je Dejan Savić iz Greenpeace Slovenija poudaril, da EU z Kažipotom za energijo za 2050 nakazuje prehod na pametno rabo energije, t.j. smer razvoja energetike proti učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije in proč od fosilnih in jedrskih goriv. EU je tako za prihodnjo finančno perspektivo namenila 20 % skladov za namen boja proti podnebnim spremembam, kar odpira dobre možnosti, da Slovenija z denarjem EU okrepi sektorja učinkovite rabe (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), ki po Savićevi oceni lahko prineseta potenciale razvoja v regije in lokalne skupnosti, ter odpreta priložnosti za podjetja in nastajanje delovnih mest.

Tudi Peter Virtič iz Fakultete za energetiko se je strinjal, da nas vodijo evropski cilji, a ugotavlja, da bomo težko dosegli cilje OVE do 2020, predvsem 10 % cilj za OVE v prometu. Kljub temu v usmeritvi na OVE vidi eno od štirih prioritet razvoja energetike, obenem pa se zaveda, da je razpršena proizvodnja izziv za prenosna omrežja, ki jih je potrebno prenavljati in nadgrajevati. Še ena od ključnih prioritet je premikanje proti samooskrbnosti regij ali lokalnih skupnosti, pri čemer ni nujno, da gre za statistične regije, pomembno je, da gre za zaključene enote. Virtič meni, da se bo razvoj OVE hitro razmahnil, ko si bodo regije opredelile potenciale in začele delati na samoosrkbnosti. Vsaka regija mora identificirati svoje vire in če prihaja do presežkov energije, Virtič predlaga, da se naredi prostor za izkoriščanje virov in razvoj gospodarstva.

Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma je izpostavil, da ima Slovenija 50 % več porabe energije na enoto proizvoda kot je evropsko povprečje. Če bi se s pomočjo ukrepov za URE približali evropskemu povprečju, bi se potreba po gradnji kapacitet za proizvodnjo energije pokazala v popolnoma drugi luči. Marinček je povedal še, da se ocenjuje, da bi se 17 % energije dalo prihraniti z mehkimi (neinvesticijski) ukrepi URE – v šolskem centru Velenje so npr. skozi energetsko knjigovodstvo zmanjšali porabo energije okoli 10 %.

Predstavnika Ekološkega društva Kozjak Dragučova sta spregovorila o naporih lokalne skupnosti za bolj sprejemljivo umeščanje daljnovoda za črpalno hidroelektrarno Kozjak. Lokalna skupnost je bila s projektom seznanjena v končni fazi in čeprav so v bistvu želeli le drugačen potek trase za daljnovod, se jih slika kot zaviralce projekta. Člani Ekološkega društva Kozjak Dragučova so predlagali traso, ki bi bila odmaknjena od bivališč, vendar pa so jo predstavniki Dravskih Elektrarn Maribor najprej označili kot nemogočo (kar se je po predložitvi tujih primerov izkazalo neresnično), nato pa kot predrago (kar se je po oceni tujih strokovnjakov prav tako izkazalo za neresnično). Lokalna skupnost zato pogreša dialog, katerega namen bi bil iskati sprejemljive rešitve, ne pa razpravo samo zato, da se ta projekt ne glede na vse pripombe umesti v prostor.

Lidija Živčič iz društva Focus je opozorila na pomembno vlogo, ki jo na področju OVE igrata regija in lokalna skupnost. Pri tem je ugotovila, da pri umeščanju energetskih projektov v prostor v vsej Sloveniji prihaja do podobne zgodbe, ne glede na to, ali gre za obnovljive vire ali pa klasične. Investitor projekt razvije, podpiše pogodbe, šele nato pa s projektom seznani javnost in vse tiste, ki jim projekt v predlagani obliki ni sprejemljiv, označi kot zaviralce razvoja. Dejan Savić je ob tem poudaril, da je treba skozi razpravo iskati možnosti, ki so najbolj sprejemljive. Izkušnje iz tujine kažejo, da se skozi pogovor vedno pride do rešitve, vendar pa so le-te nekoliko dražje od variant, ki jih predlagajo investitorji.

Sporočilo za javnost je v PDF obliki na voljo tukaj.

***

KONTAKT:
Lidija Živčič, Focus, društvo za sonaraven razvoj, lidija@focus.si, 0590 71 326