(Ne)smiselnost nadaljevanja izkoriščanja premoga v Zasavju

Medtem ko drugod po svetu tako podjetja, kot tudi ljudje sami vlagajo v obnovljive vire in učinkovito rabo energije, slovenski energetski sektor še vedno govori o investicijah v fosilne vire. Kljub temu da sektor obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije doživljata rast ter ponujata veliko bolj prijazne in uspešnejše načine razvoja, nas velik del slovenske energetske stroke prepričuje, da moramo vlagati v preživele tehnologije.

Nekaj ministrov se 24. oktobra v Zasavju udeležilo srečanja z naslovom Trajnostni razvoj in perspektive zasavske regije, kjer se je ponovno pokazalo, da se frazo ‘trajnostni razvoj’ vsakodnevno prikraja po lastnih željah. Ministri so govorili o nadaljevanju izkoriščanja premoga v Zasavju, bolj specifično o obnovi bloka TET ter spregovorili o ideji odpiranja novega rudnika Brnica. Trajnostne komponente razvoja pri teh dveh projektih ni zaznati niti na daleč.

Znotraj Evropske unije ima vsaka država članica določene cilje o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ter povečanju deleža rabe obnovljivih virov energije do leta 2020. Na EU ravni je pripravljen t.i. Kažipot za energijo, kjer je predvideno 85 % zmanjšanje izpustov v energetskem sektorju do leta 2050. Iz kažipota je jasno razvidno tudi, da lahko svoje energetske potrebe do leta 2050 zadostimo brez premoga in jedrske energije. Na žalost se tega pri nas zavedamo le na papirju, v praksi pa gremo ravno v nasprotno smer – razvijamo fosilni sektor in omejujemo podporo sektorju obnovljivih virov energije. Ob nepotrebnem projektu TEŠ 6 ter idejah o NEK 2 želimo nadaljevati z izkoriščanjem premoga tudi v TET. Na ta način ne moremo zadostiti potencialnim ciljem na področju zmanjševanja emisij in rabe obnovljivih virov, ki so sicer realno popolnoma dosegljivi. Sredstva namenjamo za premog, namesto da bi se lotili investicij v učinkovito rabo energije (URE), s čimer bi zmanjšali porabo le-te in s tem potrebo po novih investicijah v njeno proizvodnjo.

Pogosto slišimo trditev, da nimamo druge izbire kot izkoriščati domače zaloge premoga. Vendar obstaja druga pot. Pot, ki temelji na učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije ter ima hkrati tudi veliko več potenciala za uspeh, kot pa vztrajanje pri preživeti miselnosti ter upravljanju zadev po starem. Ravno v zasavski regiji je potrebno pričeti s preusmeritvijo. Dlje kot se vztraja pri trenutni strategiji in vlaga v projekte, ki so že na začetku obsojeni na propad, večji bo zaostanek in težji preboj na stran uspešnih. A s trenutno miselnostjo to ne bo možno in ravno vztrajanje pri tej miselnosti se kaže kot ključni neuspeh regije. Najbolj zaskrbljujoče je, da je zasavska regija s številnimi projekti izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije že začela pot v prihodnost, zdaj pa se poraja dvom v to, ali bo s preusmeritvijo sredstev v fosilni sektor lahko to pot v prihodnost tudi nadaljevala. 

Pozitivni aspekti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije so veliko večji kot nadaljevanje z izkoriščanjem premoga – tako okoljsko, kot tudi ekonomsko in socialno. Imamo velike potenciale pri zmanjševanju rabe energije in njeni bolj učinkoviti rabi in če to kombiniramo z vlaganji v proizvodnjo iz obnovljivih virov, lahko nadomestimo nove fosilne obrate in podaljšanje obratovanja teh obratov.

Ob novicah, da naj bi se v Zasavju nadaljevala premogovniška tradicija, v oči bode dejstvo, da takšna usmeritev nima nikakršne osnove v energetski politiki države. Energetske politike države namreč sploh nimamo: prenova Nacionalnega energetskega programa je zastala, trenutno veljavna energetska politika pa se v velikem delu ni izvajala. Z drugimi besedami – vsi smo postali talec energetskega lobija, ki namesto izvoljenih predstavnikov ljudstva kroji energetsko politiko države. V primeru TET je še čas, da se ta zgodba srečno konča, zato vlado pozivamo, da premisli ter svoje vire raje preusmeri v učinkovito rabo in obnovljive vire energije, ki imajo večji razvojni potencial kot fosilni viri.

***

Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!