Slovenija mora prevzeti svoj del odgovornosti

Na današnji akciji so aktivisti Greenpeacea in Focus društva za sonaraven razvoj s serijo karikatur in prikazom razlik med državami glede emisij CO2 na prebivalca vladi in njenemu predsedniku Borutu Pahorju poslali jasno sporočilo, da je v boju s podnebno krizo »potrebno ukrepati zdaj, kajti čas se izteka« ter da »več emisij, pomeni več odgovornosti«.

Decembra 2009 mora biti v Kopenhagnu sprejet pravičen dogovor o podnebnem ukrepanju po letu 2012, ki bo zagotovil omejitev dviga povprečne temperature pod nevarnim pragom 2 °C, in ki bo hkrati omogočil nadaljni razvoj držav v razvoju. Uspeh dogovora je v veliki meri odvisen od finančne podpore, ki jo bodo razvite države namenile za podnebno ukrepanje v državah v razvoju. Evropski voditelji bodo o finančnem prispevku EU razpravljali na zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo 19. in 20. marca 2009 v Bruslju.
 
»Evropski voditelji so v preteklih mesecih za reševanje bank in njihovih direktorjev namenili 1700 milijard EUR, za reševanje podnebne krize pa zaenkrat niso zagotovili niti centa«, meni Nina Štros, vodja kampanj za politike EU za Greenpeace in dodaja: »Naša vlada še ni dojela kompleksnosti problema s katerim se soočamo, zato se zadev loteva parcialno in premalo intenzivno. Uvrščamo se med najrazvitejše države sveta, in čas je, da v pravičnem deležu, sprejmemo odgovornost za reševanje problema, ki smo ga sami aktivno pomagali ustvariti,« še dodaja Štrosova.

»Tako finančni kot okoljski evropski ministri so prepoznali potrebo po dodatni finačni pomoči razvitih držav državam v razvoju. Vloga voditeljev držav EU sedaj je, da te sklepe spremenijo v konkretne zaveze,« meni Barbara Kvac, vodja podnebnega programa v Focusu.  Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter za prilagajanje na že neizbežne posledice podnebnih sprememb države v razvoju potrebujejo dodatno finančno podporo v višini 110 milijard EUR na leto (1). »Pričakujemo, da bo EU, glede na svojo zgodovinsko odgovornost in zmožnost plačati, k tej vsoti prispevala 35 milijard EUR«, še dodaja Kvacova (2).

Organizaciji Slovenijo pozivata tudi, da v okviru podnebnega dogovora v Kopenhagnu podpre predlog novega neodvisnega mednarodnega finančnega mehanizma, ki bo zagotovil zbiranje potrebnih, stabilnih in predvidljivih sredstev. Še posebej obetaven se jim zdi predlog, ki predvideva zbiranje denarja s prodajo dela emisijskih kvot posameznih držav na avkciji.

Na financiranje podnebnega ukrepanja v državah v razvoju ne smemo gledati kot na dobrodelnost,  temveč kot na kompenzacijo škode, ki so jo razvite države povzročile z emisijami toplogrednih plinov. »Prehod na čisto energijo, ustavitev krčenja gozdov ter prilagajanje na podnebne spremembe bo imelo pozitivne učinke tako na države v razvoju kot na razvite države, saj bo odprlo nove priložnosti za pospešitev svetovnih gospodarstev,« zaključuje Štrosova.
***
Opombe:
(1) Finančni paket mora biti razdeljen po naslednjem ključu:
 40 milijard EUR letno za prehod držav v razvoju v nizko-ogljično družbo
 30 milijard EUR letno za zaustavitev krčenja gozdov skozi sklad za zaščito »forests for climate« (več na http://www.greenpeace.org/forestsforclimate).
 40 milijard EUR letno za zagotavljanje prilagajanja v najbolj ranljivih delih sveta.
(2) Za več informacij o tem, koliko bi naj prispevala vsaka država poglejte na http://www.greenpeace.org/slovenia/press/informativna-gradiva/financiranje-globalne-odgovorn-3

Kontakt:
Nina Štros, Greenpeace, nina.stros@greenpeace.org, 040 871 530,
Barbara Kvac, Focus društvo za sonaraven razvoj, barbara@focus.si, 040 722 149

Dodatno: FOTO GRADIVO DOSEGLJIVO NA ZAHTEVO.

.