1. Podnebno-energetski paket
Zaradi volitev v Evropski parlament v juniju 2009 je potrebno, da se podnebno – energetski paket sprejme najkasneje do konca leta 2008. Le tako bo EU lahko učinkovito in kredibilno nastopala v mednarodnih podnebnih pogajanjih o obdobju po letu 2012, ki se morajo končati do konca leta 2009. Zavzemamo se za postavitev dela na paketu na najvišje prioritetno mesto v času slovenskega predsedovanja EU – Slovenija se mora zavzemati za čim večji napredek v razpravah o posameznih predlogih paketa v času njenega predsedovanja – njena naloga je, da poskrbi, da bo organiziranih dovolj srečanj delovnih skupin Sveta. Prav tako se mora zavzemati za dogovor z Evropskim parlamentom za sprejetje paketa v prvem branju.
1.1. Delitev obveznosti za zmanjšanje emisij znotraj EU:
Evropa si mora zadati cilj zmanjšanja emisij doma za vsaj 30 % do leta 2020. IPCC je v letošnjem Četrtem poročilu o oceni stanja ugotovil, da bo razpon zmanjšanja emisij toplogrednih plinov med 25 – 40 %, o katerem se trenutno razpravlja v okviru UNFCCC, povzročil dvig povprečne globalne temperature med 2 – 2,4 °C. Hkrati si je Evropska unija zadala cilj omejiti dvig povprečne globalne temperature pod 2 °C, saj le tako lahko preprečimo nevarne posledice podnebnih sprememb. Jasno je torej, da trenutno sprejeti cilj zmanjšanja emisij za 20 % do leta 2020 ne zadostuje za dosego cilja 2 °C in ni v skladu niti z rezultati dogovora na Baliju . Menimo, da dogovor z Balija nudi dovolj gotovosti za prihodnji globalni dogovor, kar pomeni, da ima EU dovolj močan razlog, da svojo enostransko zavezo poveča iz 20 % na 30 % zmanjšanje emisij TGP do 2020. EU si mora zadati cilj zmanjšanja emisij TGP za vsaj 30 % in ta zmanjšanja doseči z ukrepi doma. Predloga o izpolnjevanju cilja za zmanjšanje emisij s pomočjo vnosa kreditov iz prožnih mehanizmov ne podpiramo, saj le-ta pomeni zmanjšano motivacijo držav članic za zmanjšanje emisij doma. EU mora emisije za vsaj 30 % zmanjšati doma, saj je le takšen cilj v skladu s ciljem 2 °C. Trenutni predlog pri delitvi obveznosti postavlja omejitev za največje možno zmanjšanje emisij v državah članicah. Menimo, da mora vsaka država članica emisije zmanjšati toliko, da primerno prispeva k splošnemu cilju EU za 30 % zmanjšanje, kar lahko v določenih primerih pomeni tudi večji obseg zmanjšanja emisij. Razen tega takšen predlog državam članicam omejuje možnost, da se odločijo za bolj ambiciozne domače cilje. Zato je potrebno ta predlog odstraniti. Da bi zagotovili linearno doseganje končnega cilja zmanjšanja emisij, je potrebno vzpostaviti zavezujoč mehanizem za izvajanje, ki bo skrbel za letne prispevke h končnemu cilju. Letno poročanje mora biti zagotovljeno na visoki politični ravni in sicer mora komisija poročati svetu in parlamentu.
1.2. Obnovljivi viri energije:
Nova smernica bo ključna za dosego 20 % deleža OVE v končni rabi energije. Biogoriva v transportu sprožajo resne pomisleke. V okviru podnebno – energetskega paketa bo objavljen predlog nove direktive o obnovljivh virih energije, ki bo ključen za dosego cilja 20 % deleža OVE v končni rabi energije do leta 2020. Focus pozdravlja vključitev 20 % cilja v zakonodajo ter z zadovoljstvom ugotavlja, da bo v prihodnje večji poudarek namenjen tudi rabi OVE za namene ogrevanja in hlajenja. Izpolnitev tega cilja bo prispevala k zaščiti podnebja in zmanjšala energetsko odvisnost EU od uvoza in hkrati spodbudila tehnološki razvoj in inovacije v EU. Predlog nove direktive vsebuje tudi cilj 10 % delež biogoriv v transportu do leta 2020. Proizvodnja in raba biogoriv v transportu ima lahko škodljive okoljske in družbene posledice – negativni vplivi na biodiverziteto, posledice zaradi spremeb v rabi tal, dvig cen hrane itn. Zaradi možnosti bolj učinkovite rabe biogoriv v drugih sektorjih (proizvodnja električne energije ter sektor ogrevanja) in resnih trajnostnih pomislekov, Focus tega cilja ne podpira in se zavzema, da EU ta cilj ovrže. Cilj naj se nadomesti s spodaj predlaganim ciljem povečanja kakovosti goriv (glej točko 2.3.).
1.3. Trgovanje z emisijami:
Revizija evropske sheme za trgovanje z emisijami mora zagotoviti boljše učinke za podnebje. V prihodnjih obdobjih trgovanja z emisijami mora biti določena vseevropska zgornja omejitev emisij TGP. Tak pristop bi zmanjšal učinke distribucije, zagotovil večjo učinkovitost, transparentnost in pravičnost procesa. Raven potrebnega zmanjšanja emisij znotraj EU ETS v obdobju, ki se začenja z letom 2013 mora bit ambiciozna in se mora ujemati s 30 % ciljem zmanjšanja emisij do leta 2020. Od leta 2013 naprej mora razdelitev pravic do emitiranja za nove in obstoječe objekte temeljiti na 100 % avkciji. Avkcija zagotavlja, da se v odločitve o investicijah vključijo polni stroški ogljika. Vsi sektorji, ki jih zajema predlog, so sposobni internalizirati stroške emisijskih kuponov brez škodljivega vpliva na konkurenčnost. Revizija smernice mora prav tako omejiti možnost vnosa kreditov iz JI in CDM projektov v sistem, saj bi velike količine poceni kreditov lahko destimulirale vlaganja v razvoj čistih tehnologij v EU ter upočasnile inovacije, razen tega pa bi to bilo v nasprotju z načeli kjotskega protokola, ki pravi, da so prožni mehanizmi lahko zgolj dopolnilo domačim ukrepom za zmanjšanje emisij. Pomembna je tudi kakovost teh ‘zunanjih kreditov’, ki jo je potrebno zagotoviti skozi upoštevanje kriterijev Gold Standard. To je pomembno tako z vidika kredibilnosti mednarodnega trga z ogljikom, kot tudi z vidika zagotavljanja globalne vodilne vloge EU v kakovosti zmanjšanih emisij. Dvojna razdelitev kuponov sektorjem in podsektorjem ne sme biti dovoljena, saj tako izkrivlja načelo konkurenčnosti v notranjem trgu. Je tudi v popolnem nasprotju s pravili skupnosti o državni pomoči za zaščito okolja. Pri vključevanju letalstva v trgovanje je poleg naštetih točk pomembno upoštevati še eno: vključitev CO2 multiplikatorja. Izpusti letal imajo močan toplogredni učinek, zato jih je potrebno temu primerno tudi šteti in sicer z vsaj dvojnim multiplikatorjem.
1.4. Zajemanje in skladiščenje ogljika:
Drage in nezanesljive tehnologije ne smejo biti rešitev! Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) odpira določena tveganja, zato nasprotujemo temu, da bi CCS bil postavljen na prioritetno mesto napram učinkoviti rabi in obnovljivih virov energije. Okoljska tveganja, kot so uhajanje iz skladišča, nenadna uhajanja, izpust CO2 v plitve podzemne vode ali uhajanje drugih nevarnih plinov, so prevelika, da bi ta tehnologija lahko dobila zanesljivo podporo, saj lahko zelo hitro izniči številne druge ukrepe za boj proti spreminjanju podnebja. Tudi energetska učinkovitost CCS je vprašljiva, saj gre za energetsko dokaj potratno tehnologijo. Zato ne podpiramo stališča, da bi CCS moral postati obvezen del novih elektrarn.

2. Promet
Slovenija ima priložnost voditi do ključnih odločitev na področju prometnih politik in s tem podpreti stabilizacijo podnebja in zdravje državljanov EU.
2.1. Internalizacija stroškov:
Zunanje stroške prometa je potrebno vključiti v ceno. Zagotavljanje pravilnih cen prometa je osnovno orodje za povečanje učinkovitosti v prometu. Smernica Eurovignette pravi, da mora komisija do 10. junija 2008 predstaviti transparenten in splošno uporaben okvir za vključevanje zunanjih stroškov vseh vrst prometa. Slovenija mora zato: – zagotoviti, da svet pripravi dobre in ambiciozne smernice za komisijo, in zahteva zakonodajni predlog za internalizacijo eksternih stroškov, – ponuditi močno iniciativo za razcep gospodarske rasti in rasti prometa, saj to zahteva Strategija o trajnostnem razvoju, to pa je mogoče doseči tudi s pomočjo internalizacije zunanjih stroškov, – postaviti zunanje stroške prometa na pomembno mesto svojega programa predsedovanja in sicer skozi pripravo debat in dogodkov za izmenjavo izkušenj in pogledov.
2.2. Izpusti CO2 iz avtomobilov:
Učinkovita raba goriva je pomemben korak v boju proti nadaljnjemu spreminjanju podnebja. Zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov in izboljšanje učinkovitosti rabe goriva je eden od ključnih korakov EU za varovanje podnebja. Slovenija mora v času svojega predsedovanja zagotoviti skupno stališče EU za izboljšanje obstoječega predloga zakonodaje na tem področju in sicer v naslednjih točkah: – Potrebno je dodati zavezujoč cilj 80 g/km do leta 2020. Tako podnebje kot avtomobilska industrija potrebujeta dolgoročne načrte, zato morata svet in parlamenta popraviti napako komisije in vključiti manjkajoči cilj. – Umakniti se je potrebno od oblikovanja CO2 standardov za avtomobile, ki temeljijo na teži avtomobila, ter se približati emisijskim standardom, ki temeljijo na odtisu avtomobila – medosna razdalja x prečna razdalja med kolesi. Standard na osnovi teže pomembno destimulira zmanjšanje teže avtomobila (kar dokazujejo ameriški in japonski standardi, ki temeljijo na teži), ki bistveno prispeva k večjim izpustom CO2. Razen tega takšen standard pomeni večji odmik od varnosti vozil, kot standard, ki temelji na odtisu vozila. – Vgraditi je potrebno učinkovit sistem za upoštevanje smernice in sicer skozi kazen v višini 150 EUR na g/km presežnih emisij CO2 na avtomobil.
2.3. Kakovost goriv:
Nekakovostna goriva je potrebno nadomestiti z okolju prijaznejšimi. Nekakovostna goriva imajo bistveno večje negativne vplive na okolje, kot bi bilo potrebno. Slovensko predsedovanje bo obravnavalo dve smernici, ki lahko skupaj zagotovita boljšo kakovost goriv, ki je prijaznejša za okolje. Pozivamo, da Slovenija zagotovi skupno stališče in, če je le mogoče, prvo branje v parlamentu za smernico o kakovosti goriv. Posebej izpostavljamo naslednja pomembna stališča: – Podpreti je potrebno člen 7A, ki postavlja cilj zmanjšanja emisij goriv za življenjski cikel goriv. Omenjeni člen se zavzema za dekarbonizacijo bencina in dizla za 1 % letno, kar bi privedlo k 10 % manjšim emisijam CO2 v življenjskem ciklu goriv do leta 2020. Zmanjšanje mora dokazati dobavitelj. Princip dekarbonizacije goriv je bistveno bolj učinkovit in pravičen način ‘pozelenitve’ goriv, kot zavzemanje za določen delež biogoriv. Medtem ko dekarbonizacija zagotavlja okoljske učinke, jih določanje deleža rabe biogoriv ne zagotavlja. Razen tega princip dekarbonizacije omogoča, da so tehnologije za goriva, ki imajo manj izpustov, v enakopravnem položaju napram ostalim tehnologijam in tako omogoča prevlado stroškovno učinkovitih načinov za varovanje podnebja. Tako je doseganje ciljev lahko cenejše. Dodaten argument za dekarbonizacijo je ta, da postaja okoljski odtis fosilnih goriv vse večji (nafta se črpa vse težje in neučinkovito) in če ne bomo poskrbeli za stimulacijo za zmanjšanje tega odtisa, lahko to izniči vsa dobra dela na področju biogoriv. – V smernico je potrebno vključiti močne kriterije trajnostnosti za biogoriva, saj je bolje, da so ti kriteriji vključeni v smernico o kakovosti goriv, kot da so vključeni v smernico o OVE. Razen tega je potrebno v smernico vključiti tudi kriterije trajnostnosti tudi za vsa ostala goriva, saj je namen smernice omejiti okoljske vplive goriv in je tako primerno mesto za takšne kriterije. – Iz predloga smernice je potrebno izključiti Annex VI, ki dovoljuje bencin z višjim parnim pritiskom, če mu je bil dodan etanol. Predlog je slab, saj bo upočasnil preboj druge generacije biogoriv, razen tega pa je nepravičen do drugih goriv z organsko osnovo. Z okoljskega vidika je pomembno upoštevati tudi to, da višji parni pritisk vodi k povečanju smoga in posledicam, povezanih z njim. – Zagotoviti je treba, da izpolnjevanje zahtev iz člena 7A avtomatično vodi v izpolnjevanje cilja za rabo biogoriv iz prihajajoče smernice o OVE, ne pa tudi obratno.

3. Vključenost NVO
Čeprav v Sloveniji vključevanje in sodelovanje z NVO ni močna tradicija, se zavzemamo, da se vsaj v času predsedovanja vrata nekoliko odpro tudi za NVO. V tem času imamo slovenske NVO pomembno vlogo, zato pozivamo vlado, da nam omogoči dostop vsaj do neformalnih dogodkov, ki bodo potekali v Sloveniji.