Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado za prvi projekt zadruge, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Posebno priznanje Financ za Sončno šolo Hrastnik
S predsednikom Energetske zadruge Zeleni Hrastnik Božidarjem Rogličem smo na podelitvi energetskih nagrad časnika Finance v sklopu 26. Dnevov energetikov prevzeli prvo uradno nagrado oziroma priznanje strokovne komisije za prvi projekt zadruge - Sončno šolo Hrastnik, ki predstavlja tudi prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. V tesnem sodelovanju z Občino Hrastnik smo povezali 22 akterjev, pred tem ustanovili energetsko zadrugo, ki je prvi primer, da je med soustanovitelji in člani občina, razrešili številne zagate ter postavili na streho hrastniške osnovne šole skupnostno samooskrbno sončno elektrarno z močjo 300 kW. Letni prihranek izpustov ogljikovega dioksida ocenjujemo, [več ...]
Glasujte: Sončna šola Hrastnik je nominirana za nagrado SozialMarie
Sončna šola Hrastnik je v ožjem izboru za nagrado fundacije SozialMarie za najboljše družbene inovacije. Gre za projekt, na katerega smo zelo ponosno in veseli bomo, če ga boste podprli na glasovanju za nagrado občinstva.
O umeščanju vetrnic (Radio Prvi, Studio ob 17h)
Slovenija na področju obnovljivih virov energije vztraja na repu držav članic Evropske unije. Ne dosegamo predvidenega 25-odstotnega cilja obnovljivih virov energije v končni porabi in že nekaj let dokupujemo manjkajoče deleže. Lani smo se za doseg cilja OVE za leto 2022 (dosegli smo okoli 23 % - največ doslej) dogovorili za statistični prenos s Hrvaško, finančne posledice tega pa znašajo okoli 10 milijonov evrov. Trenutno so v Sloveniji tri vetrnice Medtem ko so sončne elektrarne v Sloveniji v naglem porastu, potencial voda je domala izkoriščen, pa smo pri vetrni energiji na predzadnjem mestu v Evropi. Vetrnice pri nas predstavljajo zanemarljiv [več ...]
Koristi energetskih skupnosti (Dnevnik)
Zanimanje za energetske skupnosti narašča in občine bodo morale začeti razmišljati o vzpostavitvi skupnostnih energetskih projektov in o tem, kako vanje vključiti lokalno prebivalstvo. Sploh če bo sprejet predlog novega energetskega zakona, bo načrtovanje skupnostnih elektrarn, obvezno za vse občine z več kot 10.000 prebivalci. V Focusu to spodbudo seveda pozdravljamo, saj imajo skupnostni energetski projekti lahko mnogotere koristi za lokalno skupnost, kar smo izpostavili tudi v časniku Dnevnik. Zlasti so energetske skupnosti zanimive za tiste, ki nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne, za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, in za tiste, ki si lastne naprave ne [več ...]
Dovolj za vse v radijski oddaji Vsi sosedje
Boštjan Remic, ki se pri svojem delu v Focusu posveča predvsem energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije, je predstavil zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno Sončna šola Hrastnik in platformo Dovolj za vse (oboje Focus pelje v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) v oddaji Vsi sosedje na radiu Zeleni val. S kampanjo "Vsi sosedje povezani v skupnosti" v Zavodu Nefiks spodbujajo vse prebivalce osrednjeslovenske regije, da se pridružijo aktivnostim društev in drugih nevladnih organizacij. Tako želijo okrepiti pristne povezave v skupnostih, kamor se priseljuje veliko ljudi in preprečiti, da se sosedje ne bi več poznali med seboj. Z Boštjanom Remicem se [več ...]
Sončna šola Hrastnik – oranje ledine za spodbudo energetskih skupnosti in skupnostne samooskrbe po vsej Sloveniji
Skupnostna samooskrbna sončna elektrarna Sončna šola Hrastnik bo napajala energetsko skupnost, ki jo je na vključujoč način vzpostavila Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. Gre za prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.
Novo poročilo: koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške
Podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem 1,5°C ni le nujno, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo. S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijona evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde evrov.
Sončna šola Hrastnik – prva zadružna skupnostna elektrarna
Z Občino Hrastnik in Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik vabimo na odprtje Sončne šole Hrastnik, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva objekta lokalnega gospodarstva.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
V Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako vanje vključiti tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pripravili smo publikacijo s primeri dobrih praks in priporočili za odločevalce.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Postopki izdajanja dovoljenj za učinkovito pospeševanje sončne in vetrne energije: deset ključnih korakov
Pripravili smo seznam desetih točk, ki bi ga različni akterji morali upoštevati v svojih prizadevanjih za pospešeno širjenje uporabe fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn, da bo to potekalo na karseda družbeno in okoljsko trajnosten način.
Life COMET: z novim projektom gradimo mednarodno koalicijo za energijo v rokah državljanov in državljank
V novem projektu COMET bomo nadgradili naše dosedanje delo na področju energetskih skupnosti in prispevali k podpornemu okolju za skupnostne energetske projekte.
[BLOG] Aktivni nosilci energetskega prehoda in ne zgolj pasivni zasledovalci
Želimo si, da bi razprava o jedrski energiji in NEK2 v Sloveniji temeljila na osnovi številk, dejstev in referenc ter upoštevala tudi realne stroške postavitve NEK2. V prispevek k tovrstni demokratični razpravi, z dovoljenjem avtorja, objavljamo prispevek Zorana Kusa in vabimo k branju.
Poročilo: države EU morajo bistveno okrepiti nacionalne energetske in podnebne načrte
Koalicija nevladnih organizacij je kritično ocenila osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic EU. Ugotovitve poročila so vabilo državam, naj položijo temelje in zastavijo jasne in ambiciozne načrte ter ukrepe, ki ustrezajo razsežnosti izziva, še v tem desetletju.
V energetsko zadrugo ob podpori Focusa tudi na Igu
Občine so lahko pomemben zgled občanom in občankam s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih, zato jih v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE podpiramo na tej poti. Lani smo pri ustanovitvi energetske zadruge podprli Občino Hrastnik, letos pa sodelujemo na podoben način z Občino Ig.
Boljše stavbe danes, za boljše življenje jutri
Politične odločevalce smo danes pozvali, naj do konca leta sprejmejo ambiciozno in socialno pravično Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD - Energy Performance of Buildings Directive).
Pravični zeleni prehod – priložnost, da ne gradimo ponovno na globalnem izkoriščanju
Energetska tranzicija oziroma zeleni prehod ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta. Pomembno je, da pri razmišljanju o “pravičnosti” zelenega prehoda ne pozabimo, da živimo v globalnem svetu in tako lahko močno vplivamo na ljudi in okolje izven Slovenije ter Evrope.
V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Prenova NEPN: še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega NEPN, ki ga je vlada konec junija poslala v Bruselj, pušča še veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
Tudi v energetiki bo prihodnost zelena (revija Eko dežela)
Obnovljivi viri energije postajajo tudi v Sloveniji vse pomembnejši, a za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev le zviševanje njihovega deleža v končni rabi energije ne bo dovolj. Treba je zmanjšati tudi potrebe po energiji. Naš Luka Mofardin je za revijo Eko dežela spregovoril o glavnih porabnikih energije v Sloveniji in potrebnih ukrepih za doseganje podnebnih ciljev. Opozoril, da je industrija še vedno drugi največji porabnik energije v Sloveniji, takoj za prometom. »Glavnino energije porabi manjše število podjetij iz energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato se je, ko je govora o porabi energije in energetski učinkovitosti v podjetjih, smiselno osredotočiti predvsem na sektor industrije,« [več ...]
Aktualno na področju nacionalnih in EU energetskih politik
V Focusu smo pripravili kratek pregled aktualnega dogajanja na področju nacionalnih in EU politik na področju energije.
Biogoriva – del rešitve ali del problema? (Radio Slovenija 1)
Naša Marjeta Benčina je v radijskem prispevku Bojana Leskovca na 1. programu Radia Slovenija pojasnila, zakaj so biogoriva v prometu del problema in ne rešitve, podrobneje pa tudi o uporabi živalskih maščob v biogorivih. "Evropa že 15 let prioritizira in spodbuja rabo biogoriv. Na začetku so bila to predvsem biogoriva 1. generacije, torej iz poljščin, iz rastlin za krmo in za hrano. Potem so kmalu ugotovili je ta hrana bolj pomembna za ljudi. Sicer se jih še vedno v veliki meri uporablja, ta biogoriva, ampak so, je nekako Evropska unija zamejila. Potem so začeli usmerjati v napredna biogoriva. To so [več ...]
Kakšen NEPN potrebujemo?
Nevladne organizacije iz konzorcija TogetherFor1.5 izpostavljamo dobre in slabe ukrepe iz NEPN-ov na ključnih področjih za boj s podnebno krizo. V Focusu smo izbrali šest primerov na področju OVE, trajnostne mobilnosti in energetske revščine.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
