[Vabilo] Trajnostna oskrba in potrošnja hrane v javni upravi
Javna uprava lahko z zelenim javnim naročanjem zmanjša vplive oskrbe s hrano na okolje, spodbudi trg okolju prijaznejših produktov in tudi prispeva k ozaveščenosti o trajnostni oskrbi s hrano ter zmanjševanju zavržene hrane. To bo tema delavnice, ki jo z Umanotero pripravljamo 21. maja 2021.
Študija: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka
Na našo pobudo so v raziskovalnem centru CREA pripravili projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj. V študiji ocenjujejo, da bi se, če bi prenehala delovati z letom 2033, izognili približno 290 smrtnim primerom in 700 milijonom evrov gospodarske škode.
Pričeli smo z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov
V drugi izvedbi usposabljanja za koordinatorje skupnostnih projektov bomo s 13 udeleženci delali na zelo različnih področjih - od oskrbe s hrano, urejanja prostora, skupnostne energetike, mobilnosti pa do krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje.
Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Slednje zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.
EU Cash Awards: Na stotine milijard evrov za “dobre”, “slabe” in “škodljive” ukrepe
Proračun EU skupaj s svežnjem za okrevanje znaša 1,8 bilijona evrov. Toda za kaj bo denar porabljen? V kampanji EU Cash Awards nevladne organizacije v mreži CAN Europe preverjamo načrte porabe držav članic in izpostavljamo »dobre«, »slabe« in »škodljive« prakse.
Sodišče zavrnilo podnebno tožbo družin in mladih
Po treh letih je Evropsko sodišče dokončno zavrnilo tožbo desetih družin in švedske mladinske organizacije, ki so jo vložili zoper Evropski parlament in Svet EU zaradi nezadostne zaščite in neambicioznega boja proti podnebnim spremembam.
[VABILO] Imaš idejo za skupnostni projekt?
Z Umanotero vabimo vse zainteresirane z dobro idejo in veliko zagona na že drugo usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oziroma k blaženju podnebnih sprememb v lokalnih okoljih. Usposabljanje bo trajalo okvirno 2 meseca.
Mladi kritični do aktualnega družbeno-gospodarskega sistema – #MyRevolution Manifesto 3.0
Srednjeevropski mladinski manifest združuje predloge več kot 300 mladih iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije.
S tožbo do podnebnega ukrepanja: francoski primer stoletja
Focusova praktikantka Amandine Moriniere piše o boju za pravice prihodnjih generacij s pomočjo prava in o najbolj odmevni podnebni tožbi v njeni domovini (v angleščini). Odločitev sodišča v francoskem primeru stoletja naj bi bila znana že zelo kmalu.
[Vabilo] Delavnica: Vloga občin pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
Občine in lokalne skupnosti bodo glavni akter pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), zato bo Focus s Skupnostjo občin Slovenije 24. februarja izvedel spletni dogodek za predstavnike občin in druge ključne akterje na lokalni ravni.
O podnebnih politikah in ciljih EU
Na tretjem podnebnem izobraževanju Mreže za prostor je sodelovala tudi Barbara Kvac iz Focusu, ki je predstavila podnebne politike in cilje Evropske unije. Več v posnetku.
#DovoljZaVse dobri praksi: zadrugi, ki delujeta skrbno do okolja in podnebja (video)
Obiskali smo dve zadrugi in ju skozi video prestavili kot dobri praksi trajnostnega upravljanja z viri skupnosti na spletni platformi Dovolj za vse. Vabljeni k ogledu!
Podnebni cilj EU: 55 % manj emisij do 2030 ne bo dovolj
Na nadaljnjih pogajanjih EU še lahko poveča podnebne ambicije in pričakujemo, da bo končni dogovor o podnebnem cilju do 2030 skladen s zavezami iz Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Slovenija zdrsnila s 44. na 51. mesto na lestvici CCPI
Na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami je Slovenija zasedla zadnje mesto med državami članicami EU. Je tudi ena od držav, ki so najbolj nazadovale pri dinamiki znižanja emisij in učinkovitosti podnebne politike.
[Vabilo] Spoznajte primere, kako lokalne skupnosti merijo in zmanjšujejo svoje izpuste
Konferenca je še posebej priporočena pripravljavcem energetsko-podnebnih načrtov, načrtovalcem ukrepov blaženja podnebnih sprememb ter zaposlenim na občinah s področij investicij, energetike, okolja in razvojnih vprašanj.
Zeleni petki na MMC RTVSLO
MMC RTVSLO bo vsak petek do konca leta objavljal razlagalne videe in poglobljene članke o različnih okoljskih področjih, ki imajo vpliv na reševanje podnebne krize. Posredno smo pri projektu sodelovali tudi v Focusu.
Bo leto priložnosti tudi leto dejanj?
In prav dejanja so tisto, kar zahtevajo ljudje. Pričakovanja so jasna in pritisk javnosti na odločevalce vse večji. Vidni pa so tudi že prvi rezultati tega pritiska.
Nevladniki, raziskovalci in sindikat pozivamo k strateškim odgovorom na izzive podnebne krize
Osnutek dolgoročne Podnebne strategije ne prinaša ključnih strateških odločitev, ki bi jih od krovnega nacionalnega strateškega dokumenta pričakovali, vključuje pa vse želje energetskih lobijev.
Dolgoročna podnebna strategija še vedno premalo ambiciozna
Strategija je nezadostna glede ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in večino odločitev prelaga na druge strateške dokumente, ki bodo šele nastali.
Poziv državam, da sredstva EU preusmerijo v podnebno nevtralnost
V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.
[Napovednik] Konferenca Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov
Rezervirajte si 19. november 2020 za 5. konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov.
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt – ambiciozna strategija ali ohranjanje statusa quo?
Pri določanju okvira za zeleno okrevanje Evrope bodo imeli ključno vlogo nacionalni podnebni energetski načrti, saj predstavljajo temelje za podnebno politiko ter usmeritev neposrednih naložb v naslednjih desetih letih. Ključna področja, kjer Focusovi predlogi niso bili ustrezno upoštevani in kjer je Slovenija premalo ambiciozna smo predstavili v pričujočem prispevku.
[Sporočilo za javnost] Nacionalne energetske in podnebne načrte je potrebno še izboljšati, da bodo skladni s Pariškim sporazumom
Za Slovenijo ključne priložnosti intenzivno vlaganje v železniško infrastrukturo, ukinitev subvencij fosilnim gorivom in njihovo preusmeritev v dejavnosti ključne za prehod v brezogljično družbo ter potencial energetskih skupnosti pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.
Obeležujemo Svetovni dan Zemlje 2020
Letošnja osrednja tema so podnebni ukrepi.
Naš odziv na trenutno situacijo bo oblikoval podnebno prihodnost naslednjih desetletij
Pri reševanju gospodarske krize, ki se že nakazuje, je pri sprejemanju ukrepov nujno upoštevati zasledovanje ciljev Pariškega sporazuma, Agende za trajnostni razvoj in namena močnega in trajnostnega evropskega zelenega dogovora.
