Posekan drevored in slabe povezave z mestnim avtobusom – komu bo koristila obnova cest okrog Potniškega centra Ljubljana?
Načrtovana obnova Vilharjeve, Masarykove, Šmartinske in Železne ceste bo poslabšala udobje pešcev in kakovost bivanja lokalnih prebivalcev. Na boljšem pa ne bodo niti uporabniki javnega prometa, za katere naj bi se potniški center urejal, smo opozorili v okviru Koalicijo za trajnostno prometno politiko.
Meje rasti (Radio Prvi)
Naravni viri so omejeni in neskončna rast ljudi in proizvodnje na omejenem planetu preprosto ni mogoča. Kljub temu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in vlaganju v zelene tehnologije. Sredi septembra je zato novinarka Špela Novak v središče oddaje Eppur si muove - In vendar se vrti na 1. programu Radia Slovenija postavila meje rasti. Izhodišče je bilo poročilo, ki ga je leta 1972 objavila skupina znanstvenikov pod okriljem neprofitne organizacije Rimski klub. V njem so kot glavno ugotovitev izpostavili, da se človeštvo [več ...]
Odgovornost podjetij za podnebni zlom
Focus vas 25. septembra vabi k udeležbi na dogodku "Pravica na obisku", kjer boste lahko z nami izrazili podporo zaščiti pravic ljudi in okolja pred pohlepom in dobički na račun šibkejših. Obiskala nas bo tudi potujoča "Gospa pravica", ki pa je žal na kolenih. Pomagajmo ji pokončno vstati.
Evropski podnebni pakt: Focus kot državni koordinator, ti kot ambasador_ka?
Focus se je pridružil pobudi Evropske komisije za spodbudo državljanov k podnebnim ukrepom. Za začetek vas kot državni koordinator Evropskega podnebnega pakta vabimo, da se nam pridružite kot ambsador_ka. Rok za prijavo je 15. oktober.
Nova direktiva EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in čista goriva v Evropi
12. septembra je bila v Evropskem parlamentu s 470 glasovi za in 120 proti sprejeta posodobitev direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, imenovana RED III. Kakšen vpliv bo imela prenovljena direktiva na prometni sektor v EU?
Delavnica: Nadgradnja lokalnih energetskih konceptov na Ptuju (vabilo)
Focus, društvo za sonaraven razvoj in Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost vas v sodelovanju z Lokalno energetsko agenturo Spodnje Podravje vabimo na delavnico Nadgradnja lokalnih energetskih konceptov, ki bo potekala v torek, 26. 9. 2023, med 9. in 13.30 uro na Ptuju.
Planet vremenskih ekstremov? (Tednik)
Ob koncu meseca avgusta, ki so ga v Sloveniji zaznamovale uničujoče poplave, je novinarka Anja Nab Huš za oddajo Tednik pripravila prispevek o ekstremnih vremenskih dogodkih in z njimi poveznimi podnebnimi spremembami, predvsem pa jo je zanimalo vprašanje, kakšna bo v luči tega prihodnost današnjih otrok in prihajajočih generacij. Iz dolgega pogovora z našim Tajem Zavodnikom je novinarka izpostavila njegov poudarek, da potrebujemo podnebni zakon, predvsem zato, da nas na zakonodajni ravni prisili k ukrepanju. Čeprav so obeti slabi, pa je izpostavil, da je še vedno "luč na koncu tunela". Da lahko s konkretizacijo, izvajanjem in zaostrovanjem ambicij glede blaženja [več ...]
Iščemo prostovoljce za en dan – 25. septembra v Ljubljani
Iščemo prostovoljce za en dan - 25. septembra v Ljubljani organiziramo ulično akcijo na temo pravičnosti, pri kateri rabimo pomoč 5-10 ljudi.
Fotografska razstava Matjaža Krivica Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji
Fotografije Matjaža Krivica bodo na ogled na ploščadi pred FDV do 25. septembra 2023. Nastale so na reportažnem potovanju po Boliviji, kamor smo se skupaj z mednarodno priznanim fotografom in novinarko Majo Prijatelj Videmšek odpravili lansko jesen.
Ne kockajmo s planetom! – Nova okoljevarstvena družabna igra Ni planeta B!
Ni planeta B (No planet B) je sodelovalna (co-op) družabna igra o globalnem segrevanju in varovanju okolja za 1 do 6 igralcev, starejše od 12 let. Cilj igre je znižati temperaturo globalnega segrevanja na 0 °C in hkrati preprečiti propadanje ekosistemov ter izumiranje rastlinskih in živalskih vrst.
Boljše stavbe danes, za boljše življenje jutri
Politične odločevalce smo danes pozvali, naj do konca leta sprejmejo ambiciozno in socialno pravično Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD - Energy Performance of Buildings Directive).
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Namen letošnje izvedbe poletne šole politične ekologije je bil ponuditi prostor za povezovanje različnih perspektiv in disciplin okoli perečih vprašanj, ki vse bolj trkajo na politična vrata. Med 21. do 25. avgustom je na FDV nova znanja iz opusa politične ekologije pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine.
Ali lahko energetsko revščino rešujemo skozi pravico do energije in pravično energetsko tranzicijo?
Udeleženci tokratnega posveta o energetski revščini so predvsem raziskovali, ali sta lahko pravica do energije in pravična energetska tranzicija strukturna odgovora na energetsko revščino. Večkrat je bilo slišati opozorilo, da politike razogličenja pogosto spodbujajo nadaljnje neenakosti. Odsev širših družbenih neenakosti pa je tudi energetska revščina, so se strinjali.
Focus na degrowth konferenci v Zagrebu
9. Mednarodna konferenca o odrasti (degrowth) bo letos potekala med 29. avgustom in 2. septembrom v Zagrebu. Na konferenci bo ponovno sodeloval tudi Focus, in sicer predstavili bomo naše delo skozi štiri prispevke.
Intervju z dr. Maxom Ajlom: za periferijo lepotni popravki kapitalizma niso opcija
Letošnjo Mednarodno poletno šolo politične ekologije - Preseganje neenakosti zelenega prehoda - je s predavanjem otvoril raziskovalec dr. Max Ajl, ki je v pogovoru z novinarko Kristino Božič pojasnil svoj kritičen pogled na ideje zahodnih politikov, kako ‘reševati’ podnebno in okoljsko krizo. Priporočamo v branje!
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: interdisciplinarno za zeleni prehod brez poglabljanja neenakosti
Mednarodna poletna šola politične ekologije bo v letošnji izvedbi predstavila, zakaj so koncepti, kot sta okoljska pravičnost ali pravični prehod, vse pomembnejši v razpravah o tem, kako se spopasti s podnebno krizo brez poglabljanja družbenih neenakosti.
Pravični zeleni prehod – priložnost, da ne gradimo ponovno na globalnem izkoriščanju
Energetska tranzicija oziroma zeleni prehod ne sme temeljiti le na zamenjavi energenta. Pomembno je, da pri razmišljanju o “pravičnosti” zelenega prehoda ne pozabimo, da živimo v globalnem svetu in tako lahko močno vplivamo na ljudi in okolje izven Slovenije ter Evrope.
Povezani za gozdove
V projektu “Povezani za gozdove” naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist. Biotska pestrost je ključna za normalno delovanje gozdnih ekosistemov. V kolikor se ravnovesja (zaradi podnebnih sprememb) znotraj teh porušijo, gozd ne more več opravljati svoje primarne funkcije. Samo biotsko pestri ekosistemi lahko zagotavljajo koristi za družbo - omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščenje ogljika, zadrževanje zemljine, vir surovin in družbene funkcijo, kot je prostor za sprostitev in rekreacijo. Ena izmed učinkovitih možnosti za ohranjanje biotske pestrosti je vzpostavljanje zaščitenih območij oziroma gozdnih rezervatov. Gozdni rezervati so naravni [več ...]
Živimo onkraj naravnih zmožnosti (Radio SI)
Global Footprint Network vsako leto izračuna datum, do katerega na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Slovenci smo že aprila iztrošili vse vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, dan globalnega ekološkega dolga pa je letos 2. avgust. Boštjan Remic je izpostavil v oddaji Izluščeno na Radiu SI, da dan okoljskega dolga ne kaže samo na to, da na celotnem planetu živimo onkraj naravnih zmožnosti, ampak tudi na neenakosti v svetu. »Dan okoljskega dolga je zelo dobra ilustracija, kako neenak je ta svet in kakšne velike razlike vladajo na svetovni ravni [več ...]
(Vabilo) Energetska revščina skozi pravico do energije in pravično energetsko tranzicijo
Na posvetu 22. avgusta bomo skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki razglabljali, v kakšnem obsegu sta lahko pravica do energije in pravična energetska tranzicija strukturna odgovora na energetsko revščino. Vabljeni!
Focus zaposli osebo v komunikacijski ekipi
Focus, društvo za sonaraven razvoj, razpisuje prosto delovno mesto v komunikacijski ekipi. Vaše motivacijsko pismo in življenjepis pričakujemo najkasneje do 24. 8. 2023.
E-mobilnost v Ljubljani: dober dostop souporabe vozil brez izpustov
Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, je med 42 evropskimi mesti, glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov, Ljubljano uvrstila na deveto mesto. Pohvalili smo razširjeno in dostopno souporabo električnih avtomobilov, med slabšimi pa je v kategoriji brezemisijskih avtobusov. Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana izkazala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnega kolesa in e-skiroja na tisoč prebivalcev. V tej kategoriji vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na tisoč prebivalcev. »Takšne alternative so zelo pomembne, saj med drugim pripomorejo k manjšemu številu lastniških [več ...]
Vročinski val: Časa za ukrepanje zmanjkuje (Radio Prvi)
V času tretjega vročinskega vala v Sloveniji, ko pa so ponekod po svetu termometri pokazali tudi čez 50 °C, je dr. Lidija Živčič za prvi radijski program Radia Slovenija komentirala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in na Slovenijo. Lani je zaradi vročinskih valov po podatkih agencije Evropske unije za spremljanje podnebja Copernicus v Evropi umrlo 60 000 ljudi. Lidija Živčič poudarja, da se moramo ljudje vročini prilagoditi s spremembo življenjskih stilov in vsakodnevnih navad ter aktivnosti, npr. v času vročinskega vala nekoliko zmanjšati svoje dejavnosti, prilagoditi prehrano, način oblačenja, spalne navade in tako naprej. Ključni in nujni pa [več ...]
V drugemu predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je še prostor za izboljšave (Naš stik)
Naš odziv na prenovo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je povzela Slovenska tiskovna agencija (STA), objavili pa so ga tudi v reviji slovenskega elektro-gospodarstva Naš stik, na valovih Radia Prvi in na različnih spletnih potralih. Luka Mofardin je izpostavil: "Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razoglijčenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva in ljudi. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje." Taj Zavodnik pojasnjuje: "Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A [več ...]
Prednost naj imajo pasivni ukrepi za hlajenje
Z energetsko revščino se ne srečujemo samo pozimi, ampak vse bolj tudi poleti. Potrebujemo dobre družbene rešitve, veliko pa si lahko pomagamo tudi sami s preprostimi ukrepi za hlajenje prostora in telesa, ki smo jih zbrali v EmpowerMed knjižici nasvetov za izboljšanje počutja v domovih.
