Delavnica: Nadgradnja lokalnih energetskih konceptov
Vabimo vas na delavnico, ki bo potekala v četrtek, 25. 5. 2023, med 9. in 15. uro v Kulturni dvorani Luče. Namen delavnice je spodbuditi aktivno sodelovanje deležnikov pri nadgradnji metodologije za izdelavo lokalnih energetskih konceptov (LEK).
Pravo ceno namesto nas plačajo drugi (revija Grazia)
Naša predsednica se vedno rada odzove na prošnje za intervju. Če je le mogoče, prilagodi svoj urnik in se potrudi najti termin za pogovor. V Focusu se namreč zavedamo, da so mediji eden od naših najpomembnejših kanalov za doseganje ljudi. Več prostora kot dobimo, bolj smo veseli. In zelo nas razveseli, ko nas opazi kakšen nov medij, da naša sporočila dosežejo nova občinstva, ki jih sicer po ustaljenih poteh ne bi… In kot to Živa dobro zna, se je pred kratkim razgovorila za revijo Grazia, za njeno zeleno izdajo Go green (dostopna je samo v tiskani obiki). Predvsem o tem, [več ...]
Vabimo na 8. nacionalno konferenco Dovolj za vse
Z Umanotero vabimo na tradicionalno konferenco o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti z naslovom Podnebni meni za lokalno skupnost.
Prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov
Ko bo EUDR stopila v veljavo, bodo morala podjetja za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov.
Odprto pismo: Evropa post-rasti je ključna za preživetje in razcvet
Skupaj z več kot 400 civilnodružbenimi skupinami in strokovnjaki ob Beyond Growth konferenci v Evropskem parlamentu pozivamo, da je Evropa post-rasti ključnega pomena za preživetje in razcvet.
Ženske so premalo zastopane v energetskem sektorju
Z uvodnim srečanjem v Ljubljani odpiramo nov projekt EUWES - Empowering underrepresented women in the energy sector, na katerem bomo skupaj s partnerji s Hrvaške, iz Nemčije in Španije delali dve leti.
Prenova NEPN: v ključnem dokumentu za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni še vedno premalo ambicioznosti
Trenutno predstavljeni scenariji za osnutek posodobljenega NEPN ne upoštevajo resnosti okoljske krize v zadostni meri in so premalo ambiciozni na več ključnih področjih.
Nova spletna stran Koalicije za trajnostno prometno politiko – KTPP
Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) ima novo spletno stran, preko katere lahko redno spremljate aktualne novice na področjih, kot so: prometna politika, trajnostna prometna infrastruktura, javni potniški promet, kolesarjenje, hoja in prometno obremenjevanje.
Evropski parlament na dobri poti za izboljšanje predloga Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
Odločevalci so v odboru za pravne zadeve (JURI) evropskega parlamenta so 25. aprila glasovali o Direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti podjetij (CSDDD).
Nova evropska uredba o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov
Evropski parlament je 19. aprila z veliko večino potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Uredba bo veljala za les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo, pa tudi za večino proizvodov, ki so proizvedeni iz teh primarnih proizvodov.
Focus je postal član European passengers Federation
Pridružili smo se organizaciji European passengers Federation, ki se že več kot 20 let zavzema za pravice potnikov po vsej Evropi. Izvaja raziskave, objavlja poročila, organizira konference ter si prizadeva za konstruktivno sodelovanje z operaterji in odločevalci.
Brez izkoriščanja
V zadnjem desetletju je otroško delo na globalni ravni poraslo za 14 %. Pridelava palmovega olja povzroča kar 1,4 % emisij toplogrednih plinov, palmovo olje pa se nahaja v polovici izdelkov v trgovinah v EU. V tekstilni industriji v pogosto nedostojnih pogojih dela med 40 do 60 milijonov ljudi, med njimi kar 80 % žensk, ki se srečujejo z dodatnimi oblikami diskriminacije. Vse to kljub prostovoljnim zavezam podjetij. Velik del kršitev človekovih pravic, negativni vplivi na okolje in podnebne spremembe se dogajajo v okviru globalnih dobavnih verig izdelkov, ki jih uporabljamo vsakodnevno v EU in torej tudi v Sloveniji. Problem moramo [več ...]
Odgovornost podjetij za človekove pravice in okolje
V okviru projekta bomo izvajali močno in strateško kampanjo, ki bo v skladu s temeljnimi načeli organizacije Friends of the Earth. Naš pristop bo vključeval dejavno vključevanje v teme ekonomske pravičnosti ter prihajajočo kampanjo o direktivi o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic in okolja, znani tudi kot CS3D (Corporate sustainability due diligence directive) ali direktiva o skrbnem pregledu glede trajnostnosti. Kampanja se začenja v začetku leta 2022, pri čemer bomo tesno sodelovali z drugimi ključnimi deležniki, vključno z Evropsko koalicijo za korporativno pravičnost (ECCJ) in drugimi koalicijami. V letu 2024 se bomo posvetili še spremljajočim zakonodajam, kot je [več ...]
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: Preseganje neenakosti zelenega prehoda
Napovedujemo Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2023, ki bo potekala pod naslovom "Preseganje neenakosti zelenega prehoda". Vabimo vas med 21. in 25. avgustom na Fakulteto za družbene vede. Gostili bomo vrhunske predavateljice in predavatelje s področja politične ekologije.
O okoljskem dolgu in neenakostih
Slovenija je 18. aprila dosegla dan okoljskega ali ekološkega dolga, kar pomeni, da smo do tega dne porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Slovenije, bi po izračunih organizacije Global Footprint Network potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje. Naš strokovni sodelavec Boštjan Remic se je pogovarjal z novinarko Špelo Novak s 1. programa Radia Slovenija in izpostavil, da te številke jasno kažejo, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni vzdržen. »Ta datum pomeni, da tudi v Sloveniji živimo precej preko okoljskih zmožnosti planeta in je [več ...]
Okoljskim organizacijam manj kot odstotek proračuna za NVO
V Sloveniji je več kot 200 okoljskih nevladnih organizacij. Analiza mreže Plan B za Slovenijo je pokazala, da kljub pomembnosti podorčja vse skupaj prejmemo manj kot odstotek proračuna, ki ga država nameni nevladnim organizacijam.
Slovenski dan okoljskega dolga kot opomnik, da živimo preko meja planeta
Slovenija je dan okoljskega dolga dosegla 18. aprila. Do tega dne smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Če bi vsi na svetu živeli tako, bi potrebovali več kot tri Zemlje.
83 % prebivalcev Slovenije podpira zakonsko odgovornost podjetij za podnebno krizo
Stališča in potrebo po ambiciozni zakonodaji smo že večkrat izrazili, ponovno pa pred odločilnim glasovanjem o predlagani zakonodaji opozarjamo na pomanjkljivosti predloga in pričakovanji prebivalcev_k EU.
Futr za jutr – teden za akcijo
V drugi polovici aprila 2023 skupaj z mednarodnimi partnerji v številnih evropskih državah organiziramo različne aktivnosti, s katerimi želimo ozaveščati o kršitvah človekovih pravic in uničevanju okolja vzdolž globalnih verig preskrbe s hrano ter poudariti bolj trajnostne načine pridelave in potrošnje hrane.
Za več okolju prijaznega prometa zaživel Center trajnostne mobilnosti Postojna
Občani Postojne bodo imeli še večjo spodbudo za premikanje na okolju prijazen način. To jim bo omogočil Center trajnostni mobilnosti Postojna (CTM Postojna). Vsebine, ki se bodo izvajale v CTM Postojna, so predlagali občani v okviru javnih razprav, ki jih je Občina Postojna organizirala s podporo okoljskih organizacij Focus in Umanotera v okviru programa podpore lokalnim skupnostnim pri projektu LIFE IP CARE4CLIMATE.
Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
EU je izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena direktiva RED ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.
Sodelujte pri iskanju dobrih praks blaženja podnebnih sprememb
Ali v vaši organizaciji že izvajate aktivnosti, ki izvajajo dobre prakse na področju blaženja podnebnih sprememb? Poznate takšno organizacijo v svojem okolju? Menite, da dobra praksa ustvarja tudi druge gospodarske, okoljske in socialne koristi ter je zanimiva tudi za druge?