Energetsko revščino bomo zmanjšali, če bo denar (Dnevnik)
Lidija Živčič je za časnik Dnevnik komentirala akcijski načrt vlade za zmanjševanje energetske revščine. »Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič. Na Focusu menimo, da je treba nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost. »Nekateri centri za socialno delo že informirajo in [več ...]
Sončna šola Hrastnik – prva zadružna skupnostna elektrarna
Z Občino Hrastnik in Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik vabimo na odprtje Sončne šole Hrastnik, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva objekta lokalnega gospodarstva.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
V Sloveniji vznikajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako vanje vključiti tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pripravili smo publikacijo s primeri dobrih praks in priporočili za odločevalce.
Z direktivo podprt skrbni pregled poslovanja podjetij (Dnevnik)
Prejšnji teden sta Svet EU in Evropski parlament sklenila dogovor o vsebini direktive skrbnem pregledu podjetjih glede trajnosti (CSDDD), ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje zvezi njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, kijih izvajajo njihovi poslovni partnerji. "Dogovor sicer ni idealen, je vseeno ključen korak naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo ali njim prispevajo," je sporazum za časnik Dnevnik komentirala naša Elena. Na žalost pa je dogovor iz obsega obveze skrbnega pregleda izključilo vplive podjetij na podnebne spremembe in pa večino aktivnosti finančnega sektorja, [več ...]
O praznični prekomernosti in nevidnih sestavinah daril
V predprazničnem času smo skupaj s Pravično trgovino Slovenije opozorili na pogosto spregledane nevidne sestavine daril in praznično prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja. Nevidne sestavine so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo. Za izkoriščanje ne more biti kriv samo potrošnik, pomembno [več ...]
Praznična prekomernost in nevidne sestavine daril
Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.
Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati
Nevladne organizacije nasprotujemo Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjamo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje DZ predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
Tovornjakom, ki jih poganjajo fosilna goriva, bije zadnja ura
Trenutno potekajo zadnja pogajanja pred sprejetjem končnega besedila evropske zakonodaje, ki bo postavila cilje zmanjšanja emisij CO2 novo prodanih tovornjakov.
Avtomobilski lobi se je vrnil
Novi avtomobili po standardu Euro 7 ne bi bili skoraj nič čistejši kot po standardu Euro 6, sprejetem leta 2014.
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
Slovenski rek pravi, da je veriga močna samo toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Energetski prehod, ki je pred nami, bo prav tako močan le toliko, kolikor bo močan njegov najšibkejši člen. Zato je zelo pomembno, da v energetski prehod vključimo tudi najšibkejše in zagotovimo, da ne pustimo nikogar ob strani. V Sloveniji se počasi pojavljajo skupnostni projekti za rabo obnovljivih virov energije, ki predstavljajo del energetskega prehoda. V prihodnje jih bo vse več, zato je zdaj pravi trenutek, da razmislimo, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki sicer ne bi mogli postati njihov del. Pričujoča [več ...]
V Evropi uvozimo že 80 % »rabljenega« olja za kuhanje, kar povečuje tveganje za goljufije
Kot je pokazala analiza podatkov o biogorivih, v Evropi trenutno uvozimo štiri petine (80 %) rabljenega olja za kuhanje (UCO), ki se uporablja kot gorivo za avtomobile, tovornjake in letala, od tega velika večina (60 %) prihaja iz Kitajske. Ker si svetovna letalska industrija prizadeva, da bi bilo rabljeno olje za kuhanje glavna sestavina trajnostnega letalskega goriva (SAF), okoljske organizacije pozivamo k večji transparentnosti, da rabljeno kuhinjsko olje ne bi postalo zgolj izgovor za prikriti uvoz palmovega olja.
Prepočasna pot do konca fosilnih goriv (Val202)
Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način. Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico. Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in [več ...]
“Bolj kot bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in on nas” (portal N1 o našem posvetu)
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki smo ga organizirali skupaj z DOPPS in CIPRO Slovenija, je znak, da nam v Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu. “Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a [več ...]
Zaživela je spletna platforma za mlade – Moja revolucija
Perspektive mladih so ključnega pomena za vzpostavitev trajnostne prihodnosti znotraj nenehno spreminjajoče se Evropske unije. Zato smo s partnerji iz Italije, Avstrije in Poljske vzpostavili platformo za mlade Moja revolucija.
Energetska infrastruktura za prehod na OVE se mora razvijati skladno s potrebami ljudi in narave
Izpostavljamo pet ključnih priporočil za razvoj evropskega omrežja in energetske infrastrukture, ki bi omogočil več kot nujen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije in doseg podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2040.
Slovenija ostaja med manj uspešnimi na lestvici CCPI
Po lanskem napredovanju na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami, ki ga meri Climate Change Performance Index (CCPI), Slovenija ostaja na 41. mestu. Sploh slabo je uvrščena v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Strokovni posvet smo zaradi pomembnosti medsektorskega sodelovanja organizirali z DOPPS in Cipro.
Postopki izdajanja dovoljenj za učinkovito pospeševanje sončne in vetrne energije: deset ključnih korakov
Pripravili smo seznam desetih točk, ki bi ga različni akterji morali upoštevati v svojih prizadevanjih za pospešeno širjenje uporabe fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn, da bo to potekalo na karseda družbeno in okoljsko trajnosten način.
My Resistance! My Democracy! in Bologna
La Dotta, La Grassa, La Rossa. When Bologna is called by its nicknames, especially “la rossa” (the red one) seems to make sense immediately. The right place for an international youth conference within My resistance - my democracy.
Intervju z Lidijo Živčič na radiu Prvi
Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič je tudi o energetski dekadenci govorila kot gostja v oddaji Intervju na radiu Prvi. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični [več ...]
Pred COP28: odstotek najbogatejših je kriv za večino izpustov (Večer)
Oxfam je v sodelovanju s strokovnjaki in novinarji časnika The Guardian izvedel najobsežnejšo študijo globalne podnebne neenakosti do zdaj. Slednja je pokazala, da je elitna skupina, ki jo sestavlja 77 milijonov ljudi, vključno z milijarderji, milijonarji in tistimi s plačami več kot 130.000 evrov na leto, proizvedla 16 odstotkov vseh emisij CO2 v letu 2019. Na drugi strani pa bi po izračunih iz študije trajalo približno 1500 let, da bi nekdo v najnižjih 99 odstotkih proizvedel toliko ogljika, kot ga proizvedejo najbogatejši milijarderji v enem letu. Raziskavo Veliki ogljični razkorak, ki se je posvetila vzrokom in posledicam ogljične neenakosti in [več ...]
Zadnja delavnica Nadgradnja lokalnih energetskih konceptov bo v Ljubljani
Skupaj z Inštitutom Jožef Stefan, Centrom za energetsko učinkovitost vabimo na zadnjo v seriji osmih delavnic na temo nadgradnje lokalnih energetskih konceptov. Potekala bo v četrtek, 7. decembra 2023 med 9. in 13. uro v SEM v Ljubljani.
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Ljubljani.
Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic (2023)
Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic
LIFE-COMET: z novim projektom gradimo mednarodno koalicijo za energijo v rokah državljanov in državljank
V novem projektu COMET bomo nadgradili naše dosedanje delo na področju energetskih skupnosti in prispevali k podpornemu okolju za skupnostne energetske projekte.
