Slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj – V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030
Dokončna opustitev rabe premoga v svetu je samo še vprašanje časa. Zdaj smo pred odločitvijo, ali poskrbimo za urejen prehod, ki bo pravičen za delavce in premogovniške skupnosti, ali pa bomo prisiljeni v prehod, pri katerem bodo nevzdržne stroške oklepanja premoga prisiljeni plačevati državljani in davkoplačevalci.
Vključevanje javnosti in stroke je nujno za zeleno okrevanje
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne sme upoštevati samo interesov izbranih deležnikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, predvsem pa je potrebno omogočiti vključevanje javnosti in stroke. Slednje zagotavlja boljše razumevanje lokalnih potreb in prihodnjih izzivov ter preprečuje goljufije in nesmotrno porabo sredstev.
EU Cash Awards: Na stotine milijard evrov za “dobre”, “slabe” in “škodljive” ukrepe
Proračun EU skupaj s svežnjem za okrevanje znaša 1,8 bilijona evrov. Toda za kaj bo denar porabljen? V kampanji EU Cash Awards nevladne organizacije v mreži CAN Europe preverjamo načrte porabe držav članic in izpostavljamo »dobre«, »slabe« in »škodljive« prakse.
Evropa je na pol poti do zaprtja vseh premogovnih elektrarn do leta 2030
Dobra novica - slovo od premoga se dogaja hitreje od pričakovanj. V EU bo predvidoma 60 % premogovnih elektrarn zaprtih do leta 2030. Medtem pa v Sloveniji še vedno čakamo na uradno letnico izstopa iz premoga in smo tako ena izmed sedmih držav, ki niso še uradno postavile tega mejnika.
Konec rabe premoga v letu 2033 – edina razumna odločitev izmed predlaganih scenarijev
Oba druga scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez, hkrati pa zaradi tržnih razmer za Šaleško regijo in davkoplačevalce pomenita preveliko tveganje.
Občine kot eden ključnih akterjev za podnebno nevtralnost
Pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) bodo imele občine zelo pomembno vlogo, zato smo primarno zanje pripravili spletno delavnico, na kateri smo se z gostoma in udeleženci osredotočili na to, kako bi bile lahko pri tem najbolj učinkovite.
Evropske podnebne cilje lahko dosežemo le z opuščanjem premoga v TEŠ do leta 2033
Iz okoljskega poročila k Nacionalni strategiji za izhod iz premoga je razvidno, da bi evropski podnebni cilj zniževanja emisij TGP dosegli le s scenarijem, ki predvideva zapiranje premogovne proizvodnje v TEŠ leta 2033. Focus, Greenpeace in Umanotera zahtevamo, da se ta ugotovitev in zaveze Pariškega podnebnega sporazuma upoštevajo pri okoljski oceni in končni izbiri scenarija.
[Vabilo] Delavnica: Vloga občin pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
Občine in lokalne skupnosti bodo glavni akter pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), zato bo Focus s Skupnostjo občin Slovenije 24. februarja izvedel spletni dogodek za predstavnike občin in druge ključne akterje na lokalni ravni.
Podnebni cilj EU: 55 % manj emisij do 2030 ne bo dovolj
Na nadaljnjih pogajanjih EU še lahko poveča podnebne ambicije in pričakujemo, da bo končni dogovor o podnebnem cilju do 2030 skladen s zavezami iz Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Stop novim subvencijam fosilnih goriv iz EU proračuna
Sredstva EU za regionalni razvoj so namenjena naložbam v to, da preoblikujemo gospodarstva v smeri trajnostne prihodnosti, ne pa zato, da jih za desetletja obsodimo na zastarele tehnologije in odvisnost od fosilnih goriv.
Skladi EU morajo spodbujati opuščanje fosilnih goriv
V strnjenem pregledu predstavljamo možnosti za učinkovito porabo sredstev iz EU skladov za zagotavljanje pravičnejše, bolj zdrave in trajnostne prihodnosti EU - brez fosilnih goriv.
Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine
Slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt ne vsebuje jasne opredelitve energetske revščine ali kakršnih koli količinsko opredeljenih ciljev ali indikatorjev. Ker cilji za zmanjšanje energetske revščine niso postavljeni, napredka in učinkovitosti ukrepov ni mogoče spremljati.
Focus na mednarodnem forumu Right to Energy o energetski revščini
Skupaj ustvarjamo močno vseevropsko gibanje, ki tako zahteva kot ustvarja inovativne rešitve za pravico do energije vseh.
K povišanju podnebnega cilja EU danes pozvala tudi evropska mesta, podjetja in NVO
Skupno pismo podpisalo podpisalo 47 organizacij, ki predstavljajo več kot 2.700 mest, 330 regij, 62 milijard EUR naložbenega portfelja, več kot 800 podjetij in 330 nevladnih organizacij.
Evropski parlament podprl 60 % cilj zmanjšanja emisij do leta 2030
Gre za velik korak za evropsko podnebno ambicijo in vodilno vlogo EU v mednarodih podnebnih prizadevanjih.
Nevladniki, raziskovalci in sindikat pozivamo k strateškim odgovorom na izzive podnebne krize
Osnutek dolgoročne Podnebne strategije ne prinaša ključnih strateških odločitev, ki bi jih od krovnega nacionalnega strateškega dokumenta pričakovali, vključuje pa vse želje energetskih lobijev.
Dolgoročna podnebna strategija še vedno premalo ambiciozna
Strategija je nezadostna glede ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in večino odločitev prelaga na druge strateške dokumente, ki bodo šele nastali.
[Vabilo] Participativni procesi pri oblikovanju in izvajanju energetskih in podnebnih strategij
Brezplačna delavnica bo potekala 23. septembra 2020, v Ljubljani.
Poziv državam, da sredstva EU preusmerijo v podnebno nevtralnost
V Sloveniji so namesto investicij v ceste, plinsko infrastrukturo in okoljsko vprašljive energetske objekte, nujne naložbe v trajnosten, dostopen javni potniški promet, železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, s poudarkom na energetskih skupnostih in energetsko učinkovitost.
V evropskem skladu za pravični prehod ni mesta za fosilna goriva
62 nevladnih okoljskih organizacij poziva evropske poslance, naj glasujejo proti vključitvi plina v sklad.
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt – ambiciozna strategija ali ohranjanje statusa quo?
Pri določanju okvira za zeleno okrevanje Evrope bodo imeli ključno vlogo nacionalni podnebni energetski načrti, saj predstavljajo temelje za podnebno politiko ter usmeritev neposrednih naložb v naslednjih desetih letih. Ključna področja, kjer Focusovi predlogi niso bili ustrezno upoštevani in kjer je Slovenija premalo ambiciozna smo predstavili v pričujočem prispevku.
[Sporočilo za javnost] Nacionalne energetske in podnebne načrte je potrebno še izboljšati, da bodo skladni s Pariškim sporazumom
Za Slovenijo ključne priložnosti intenzivno vlaganje v železniško infrastrukturo, ukinitev subvencij fosilnim gorivom in njihovo preusmeritev v dejavnosti ključne za prehod v brezogljično družbo ter potencial energetskih skupnosti pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.
[Gradivo za medije] Dolgoročne strategije, usklajene s Pariškim sporazumom, so najboljše smernice za gospodarsko okrevanje
Medijsko gradivo, kako lahko trajnostni spodbujevalni ukrepi pomagajo EU in državam članicam pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Pandemija bolezni COVID-19 je močno prizadela evropske državljane in gospodarstvo. Evropa se danes sooča z gospodarskim šokom, kot ga še ni doživela. Države sprejemajo ambiciozne ukrepe za blaženje negativnih vplivov na družbo in preprečevanje gospodarskega zloma. Evropa se spopada z recesijo, zato EU in njene države članice oblikujejo ukrepe za dolgoročno oživitev gospodarstva. Ekonomski ukrepi, ki so trenutno v pripravi, so zelo pomembni v boju proti zdravstveni in gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Vendar pa obenem predstavljajo priložnost, da se [več ...]
Pot do okrevanja: zaradi neizkoriščenega potenciala sredstev EU za boj proti podnebnim spremembam bi morale države članice spremeniti naložbene načrte
Podatki kažejo, da naša država v sedanjem proračunskem obdobju ni izkoristila priložnosti, da bi vse razpoložljive vire prednostno namenila za trajnostni razvoj in prehod na čisto energijo.
Programiranje sredstev EU v skladu s Pariškim sporazumom
Podnebna kriza, s katero se soočamo, zahteva nujno ukrepanje. Ker bodo podnebni ukrepi zahtevali izdatna sredstva, je pomembno, da Slovenija pri načrtovanju le-teh izkoristi potencial, ki ga predstavljajo sredstva EU v prihodnjem proračunskem obdobju (2021 – 2027). Prav tako je smiselno, da se razmisli o preusmeritvi sredstev iz trenutnega proračunskega obdobja v dejavnosti skladne s cilji podnebne nevtralnosti do leta 2050.
