Letno lahko prihranim
kg CO2.

Preklopi na olje z nižjo viskoznostjo in prihrani okoli 45 kg CO2 letno.

Olje z nizko viskoznostjo zagotavlja manjše trenje med gibljivimi deli motorja. Tako porabimo manj energije in s tem zmanjšamo izpuste.

Namesto kratke vožnje z avtomobilom se usedi na kolo in prihrani okoli 240 kg CO2 letno.

Če se v službo, ki je oddaljena okoli 3 kilometre, lahko odpelješ s kolesom, lahko prihraniš okoli 240 kg CO2 letno. Razen tega ti ni treba iskati parkinga ali čakati v zastojih. V službo lahko prideš bolj sproščen/a, pa tudi tvoje zdravje lahko pridobi veliko zaradi rabe kolesa.

Potuj 1000 km letno z vlakom namesto sam z avtomobilom in prihrani okoli 110 kg CO2 letno.

Vlak povzorči približno eno tretjino emisij, ki jih povzroči avtomobil na kilometer. Na vlaku lahko uporabiš svoj čas bolj učinkovito z branjem, delom ali pa sproščanjem.

Vozi pametno: načrtuj svoje potovanje, pospešuj počasi, prestavi v višjo prestavo takoj, ko je to mogoče (pri 2000-2500 vrtljajih), ohranjaj stalno hitrost in se izogibaj hitremu zaviranju in pospeševanju. Ne pozabi ugasniti motorja pri kratkih postankih. Takšna vožnja lahko prihrani več kot 200 kg CO2 letno.

S pametno vožnjo lahko znižaš porabo goriva do 12 %. To ima lahko pozitivne učinke za denarnico in tvoje živce.

Zmanjšaj hitrost iz 110 km/h na 90 km/h na 10 % tvoje poti in prihrani 54 kg CO2 letno.

Poraba goriva se zmanjša za 20% pri hitrosti 90 km/h namesto 110 km/h. Varnost se poveča.

Zagotovi pravilen pritisk v gumah in prihrani okoli 140 kg CO2 letno.

Poraba goriva zraste za 5 %, če je pritisk za 0.5 bara prenizek.

Izogni se enemu poletu na krajšo razdaljo letno in prihrani okoli 220 kg CO2 letno.

Izpusti CO2 pri poletu na krajšo razdaljo (npr. povratni polet med Ljubljano in Brusljem) so okoli 220 kg CO2 na potnika.

Izogni se enemu poletu na dolgo razdaljo letno in prihrani 2800 kg CO2 letno.

Izpusti CO2 pri poletu na dolgo razdaljo (npr. povratni polet med Ljubljano in Rio de Janeirom) so okoli 2800 kg CO2 na potnika.

Preden natisnemo dokument ali e-pošto, dobro premislimo. Lahko prihranimo do 7 kg CO2 letno.

Proizvodnja papirja – tudi recikliranega – je energetsko potratna, razen tega pa z varčevanjem papirja lahko poleg energije prihranimo tudi kakšno drevo.

Stvari poskušaj ponovno uporabiti in popraviti, namesto da jih takoj nadomestiš z novimi. Tako lahko prihraniš okoli 250 kg CO2 letno.

Namesto da kupiš nove izdelke, poskušaj popraviti stare. Že samo raba gobice za čiščenje namesto kuhinjskega papirja lahko prihrani 5 kg CO2 letno. Namesto, da odhitiš kupit vsako novo uspešnico, počakaj, da se pojavi v antikvariatu, ali pa si jo sposodi od prijateljev. Prihraniš lahko do 14 kg CO2 letno. Na internetu (www.bolha.com, www.podarimo.si) lahko dobiš rabljene izdelke zelo poceni ali celo zastonj.

Zmanjšaj nakup izdelkov z veliko embalaže in prihrani do 150 CO2 letno.

Pri izbiri izdelkov naj ti bo vodilo tudi količina embalaže, ki spremlja izdelek. Zmanjšanje odpadkov za vsaj 10 % lahko prihrani do 150 kg CO2 v enem letu.

Pri zamenjavi avtomobila nameni pozornost porabi goriva, saj lahko z varčnejšim avtomobilom prihraniš okoli 660 kg CO2 letno.

Povprečen evropski avto prevozi okoli 14 000 km letno. Če izbereš model, ki porabi manj goriva, so lahko prihranki izpustov zares vidni.

Jej manj hrane živalskega izvora in prihrani do 430 kg CO2 letno.

Prehrana, ki je sestavljena iz 30% mesa, mlečnih izdelkov in perutnine, proizvede 1485 kg CO2 vsako leto, vegetarijasnka prehrana pa le polovico tega. Vzreja živali, predelava, pakiranje in prevoz so krivci teh emisij. Če nadomestiš rdeče meso z ribo, jajci in perutnino, lahko prihraniš do 430 kg CO2 letno. Če ješ brezmesne obroke vsak drug dan, lahko prihraniš 215 kg.

Kupuj lokalno proizvedene izdelke – jej lokalno pridelano hrano, ki ni predelana, in tako prihrani do 1200 kg CO2 letno.

Hrana prepotuje povprečno 2500 km preden jo dobiš na krožnik. Vsa ta pot pomeni izpuste CO2. Da se izogneš izpustom, podpri kmetijstvo v tvoji okolici: obišči tržnico, poišči regionalne izdelke v trgovini ali pa si ustvari lasten vrt. Tudi pri oblačilih ali napravah išči lokalne izdelke.

Za nakupovanje uporabi platneno vrečko in prihrani 8 kg CO2 na leto.

Če uporabiš platneno vrečko, prihraniš 4 plastične vrečke na teden.

Ko kupuješ stekleničeno vodo ali druge napitke, raje kupi eno plastenko 1,5 l kot pa enakovredno količino v plastenkah po 0,5 l . Tako prihraniš okoli 9 kg CO2 letno.

Gospodinjstvo porabi povprečno 3 litre vode v plastenki na teden. Pri proizvodnji treh 0,5 l plastenk nastane več emisij na količino vode kot pri 1,5 l plastenki. Če upoštevamo še emisije, ki nastanejo pri prevozu in označevanju plastenk, je potencialni prihranek emisij lahko še večji. Seveda pa je najbolje uporabljati vodo iz pipe, kjer je to mogoče - prihranki so ogromni.

Ko se odločiš nadomestiti svoj star hladilnik ali zmrzovalnik z novim, je najbolje, da kupiš izdelek, ki ima oznako A+ (z avtomatskimi cikli odmrzovanja), in tako prihraniš okoli 80 kg CO2 letno.

Pri nakupu novih naprav je najbolje kupiti najvišji razred za učinkovito rabo energije, ki si ga lahko privoščiš. Nekoliko višja investicija se povrne v nekaj letih, tako da imaš na dolgi rok prihranke.

Nadomesti pet navadnih žarnic, ki jih uporabljaš okoli 5 ur na dan, z učinkovitimi žarnicami, in prihrani 205 kg CO2 letno.

Zamenjava navadnih žarnic z učinkovitimi lahko stroške razsvetljave zmanjša za 60 EUR letno. Res je, da so varčne žarnice nekoliko dražje, vendar pa trajajo tudi 10 krat dlje kot navadne in prihranijo veliko energije, kar pomeni, da so v svoji življenjski dobi bistveno cenejše kot navadne žarnice. Prihranek velja, če pet 60 W žarnic nadomestimo s petimi 16 W učinkovitimi žarnicami, ki so v uporabi pet ur vsak dan.

Ugasni pet 60 W žarnic v hiši, ko jih ne potrebuješ, in prihrani okoli 220 kg CO2 letno.

Prihranek velja, če ugasnemo pet 60 watt žarnic, ki bi sicer gorele 4 ure dnevno vsak dan v letu.

Popolnoma zapri pipe oz. jih popravi, če spuščajo vodo, in prihrani okoli 20 kg CO2 letno.

Kapljica vode je 0.2 ml, kar pri frekvenci kapljanja 20 kapljic na minuto in pri temperaturi vode 37 ˚C prinese 20 kg CO2 prihranka na letni ravni. Prihranimo tudi več kot 100 l vode!

Zapri toplo vodo, ko si umivaš zobe, in prihrani okoli 3 kg CO2 letno.

Skozi pipo priteče okoli 1.5 litra vode na minuto. Če si zobe umivaš dvakrat na dan po 3 minute in ob tem pustiš teči vodo, porabiš 9 litrov vode. To je 8 litrov več, kot če zapreš vodo, medtem ko si umivaš zobe. Prihranek vode je okoli 2900 litrov letno!

Pralni stroj uporabi le takrat, ko je poln, in tako prihrani 40 kg CO2 letno.

Razen prihranka emisij, lahko na ta način prihraniš tudi nekaj vode in detergenta ter tako pripomoreš k čistejšemu okolju.

Namesti prho z nizko pretočno glavo in na leto prihrani 159 kg CO2.

Pri prhanju z namestitvijo nizko pretočne glave zmanjšaj porabo energije in vode. Naredi še korak dlje in se tuširaj manj časa. Vsako minuto, ko se prhaš z običajno prho, porabiš namreč več kot 9 litrov vode.

Nastavi grelnik vode ina nižjo temperaturo n letno prihrani 50 kg CO2.

Je temperatura vode ob tuširanju vrela? Z racionalno nastavitvijo grelnika to ne bo mogoče. Če zmanjšaš temperaturo vode v grelniku iz 60°C to 49°C, boš preprečil morebitne opekline in hkrati preprečil predčasne tehnične okvare grelnika.

Namesto, da se kopaš se raje tuširaj in prihrani 317 kg CO2 na leto.

Ali si vedel, da banjo napolniš s 190 litri vode? Če se le enkrat tedensko odrečeš banji v zameno za tuširanje, boš prihranil 45 kg CO2. Če to storiš vsakodnevno bo prihranek znašal 317 kg CO2.

Obesi perilo zunaj in na leto prihrani 300 kg CO2.

Varuj okolje na staromoden način: investiraj v obešalnik za sušenje perila. Sušilni stroj je eden najhujših povzročiteljev CO2 emisij v gospodinjstvu. Ali ga resnično potrebuješ? Poskusi obesiti oblačila na prostem, v utilitiju ali pa pod prho namesto, da jih sušiš v sušilnem stroju. Tako boš prihranil 300 kg emisij CO2, tvoj račun za elektriko pa bo nižji za 50 E.

Oblačila peri v hladni vodi in vsako leto prihrani 50 kg CO2.

Oblačila ni nujno potrebno prati v topli vodi. V resnici je višja temperatura vode nujna le pri pranju mastnih ali ekstremno umazanih oblačil.

Zavri le količino vode, ki jo potrebuješ za pripravo želene pijače in prihrani letno 25 kg CO2 .

V primeru, da bi vsi prebivalci Evrope vsakokrat zavreli zgolj količino vode, ki jo potrebujejo in se s tem izognili 1 litru nerabljene vrele vode na dan, bi s prihranjeno energijo lahko osvetlili 1/3 cestnih luči po Evropi.

Redno čisti hladilnik in zamrzovalnik ter na leto prihrani 78 kg CO2.

Hladilnik je ob sušilnem stroju na seznamu najhujših kršiteljev zakonov varčne rabe energije. Olajšaj delo svojemu hladilniku s tem, da ga postaviš v hladno okolje in pusti, da se hrana ohladi na sobno temperaturo, preden jo postaviš v hladilnik. Očisti ozadje hladilnika, odstrani stvari iz vrhnje površine ter redno odmrzuj in tako prihrani 318 kg CO2 na leto.

Pusti, da se vroča hrana ohladi na sobno temperaturo, preden jo postaviš v hladilnik in na leto prihrani približno 6 kg CO2.

Hladilnik bo deloval bolj učinkovito, če bo hrana v njem predhodno ohlajena na sobno temperaturo. Skladiščenje že ohlajene hrane pa bo tudi preprečilo nastajanje ledenih oblog znotraj hladilnika.

Povečaj učinkovitost hladilnika, s tem, da ga postaviš v ohlajeno okolje in tako letno prihrani do 95 kg CO2.

Izračun temelji na predpostavki, da se hladilnik prestavi iz prostora, kjer je temperatura 30 °C v prostor, ki ima 20° C. Če je hladilnih starejši, je prihranek CO2 emisij še večji.

Poskrbi za dobro izolacijo doma in v gospodinjstvu na leto prihrani več kot 850 kg CO2.

Povprečno gospodinjstvo v Evropi letno za ogrevanje porabi 10 000 kWh energije. Izguba energije, posledica slabo izolirane strehe, tal in zidov lahko predstavlja tudi 50% celotne porabljene energije. CO2 emisije, ki jih povzroči ogrevanje domov v Evropi, pa znašajo 250 g/kWh. Prihranek energije zaradi zboljšane izolacije strehe, tal in zidov je sicer ocenjen na 50%, lahko pa doseže tudi 90%, ob uporabi najboljše tehnologije dostopne na tržišču.

Zamenjaj stara okna z novimi, dvojno zasteklenimi okni in v gospodinjstvu prihrani do 180 kg CO2 na leto.

Menjava oken sicer zahteva manjšo vnaprejšnjo investicijo, ki pa se bo dolgoročno nedvomno obrestovala. Ob uporabi izdelka najvišje kvalitete, kot so dvojno zastekljena okna z lesenim okvirjem, ki imajo stekla zaščitena z nanosom za nizko prevodnost in so plinsko polnjena z argonom, lahko izgubo energije zmanjšaš do 50%.

Preklopi na zeleno elektriko in prihrani okoli 520 kg CO2 na leto.

Okvirno 14 % elektrike v EU je iz obnovljivih virov energije (sonca, vetra, biomase, vode, geotermalne energije, plimovanja). Ker povpraševanje ustvarja ponudbo, je s preklopom na zeleno elektriko mogoče okrepiti izrabo obnovljivih virov energije.

Popolnoma izklopi vse naprave, ko jih ne uporabljaš. Tako lahko prihraniš do 175 kg CO2 letno.

Naprava v stanju v pripravljenosti lahko porabi okoli 10 % energije takrat, ko je sploh ne uporabljamo. Četudi je naprava (TV, polnilec za telefon, računalnik, mikrovalovna pečica…) ugasnjena, ne pa tudi popolnoma izkloplljena iz elektrike, naprava porablja energijo, kar je velika potrata. Vklopi 4 naprave, ki uporabljajo elektriko v stanju pripravljenosti, v razdelilec z popolnim odklopom elektrike in privarčuj 30 kg CO2 letno.

Bodi pozoren na svojo klima napravo in privarčuj približno 135 kg CO2 na leto.

Klima naprave so pravi energetski požiralci – uporabljaj jih zmerno in poišči najbolj energetsko učinkovit model. Ventilatorji so lahko priporočljiva alternativa!

Zmanjšaj temperaturo doma za samo 1°C in v gospodinjstvu prihrani 160 kg CO2 na leto.

Približno 6% energije se prihrani pri zmanjšanju temperature za vsako stopinjo celzija.

Ko zapustiš dom in ponoči nastavi termostat, ki uravnava temperaturo tvojega doma na nižjo temperaturo, in tako v gospodinjstvu prihrani približno 225 kg CO2 na leto.

Z ogrevanjem v Evropi ustvarimo približno 14% celotnih emisij toplogrednih plinov (4 Gton CO2/leto). 70% porabljene energije gospodinjstva namenijo za ogrevanje. Poleg tega pa je 70 % emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri porabi energije znotraj gospodinjstva, povezanih z ogrevanjem. Če je termostat nastavljen za 3 stopinje celzija nižjo temperaturo 12 ur dnevno, lahko v gospodinjstvu prihranimo približno 225 kg CO2 na leto.