#etičnipotrošnik
Med sestavinami in izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan, so tudi take, ki so prepotovale pol sveta, da so pristale na naših krožnikih in v naših skodelicah.
Tu je nekaj zanimivih dejstev:
V Sloveniji je samooskrba s hrano nižja od 50 %. To velja za hrano, ki uspeva v našem podnebju.
Surovine, kot so kakav, kava, čaj in palmovo olje, v celoti uvažamo. Njihova proizvodnja pogosto uničuje okolje in krši človekove pravice.
Kljub več kot dvajsetletnim obljubam svetovnih proizvajalcev čokolade, da bodo prekinili z otroškim delom pri proizvodnji kakava, danes samo v Zahodni Afriki dela več kot dva milijona otrok.
Pridelava palmovega olja, ki je med sestavinami vsakega drugega izdelka v trgovini, povzroča kar 18-krat več izpustov toplogrednih plinov, kot jih letno ustvari cela Slovenija.
Svet vsaki dve sekundi izgubi za nogometno igrišče gozda. Če to stopnjo krčenja gozdov prenesemo na Slovenijo, bi vsakih 7 minut izginilo za Blejsko jezero (145 ha) gozda.
Tretjina vse zelenjave in sadja, ki ga pojemo v Evropi, prihaja iz rastlinjakov v španski Almeríi, kjer več kot 100.000 migrantov dela v nečloveških razmerah, brez osnovnih pravic, dokumentov in zaščitne opreme, za svoje delo pa ne dobijo niti minimalne plače.
Na svetu zavržemo kar tretjino pridelane hrane. Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2023 zavrgel povprečno 78 kg hrane – od tega kar dobrih 28 kg še užitne.
In kdo porablja največ? Bogate države trošijo bistveno več virov kot revnejše. Tako povprečen prebivalec Severne Amerike vsak dan porabi okoli 90 kg naravnih virov, Evropejec 45 kg, Afričan pa le 10 kg. Evropa je največja neto uvoznica virov na svetu, kar pomeni, da črpa vire v drugih državah, pogosto na račun lokalnega prebivalstva in okolja.
Evropska proizvodnja in potrošnja, ki sta nad svetovnim povprečjem, prispevata k degradaciji okolja tudi v drugih delih sveta. Več kot polovica odtisa porabe zemlje in vode Evropejcev nastane zunaj Evrope.
Obrnimo… na etično
Trajnostno prehranjevanje ni nujno drago ali zapleteno – zanj pa je potrebnih nekaj premišljenih odločitev, ki lahko pozitivno vplivajo na ljudi, planet in prihodnost hrane. Tukaj je nekaj nasvetov:
Manj predelano
Sestavine, ki jih uporabljamo, naj bodo čim manj predelane – tako bodo bolj zdrave, poleg tega pa se lahko tako v veliki meri izognemo palmovem olju, dodanim sladkorjem in drugim nepotrebnim dodatkom.
Lokalno, sezonsko in ekološko
Kupujmo pri bližnjih kmetih, na tržnicah, preko zabojčkov ali v lokalnih zadrugah. Če je mogoče, izbirajmo sezonsko in ekološko pridelano hrano – tako podpiramo trajnostno kmetijstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Ko ni lokalno – naj bo pravično
Sestavine, ki jih ne pridelujemo pri nas, naj bodo opremljene s certifikati, ki zagotavljajo pravičnost v dobavni verigi in okolju prijazno pridelavo, kot sta certifikat pravične trgovine (Fairtrade) in ekološki logotip EU.
Brez embalaže – brez odpadkov
Izogibajmo se nepotrebni embalaži. Pogosto lahko kupujemo brez embalaže, za kar ob obisku trgovine potrebujemo nekaj posodic in vrečko za večkratno uporabo.
Brez zavržkov in odpadne hrane
Z boljšo organizacijo, shranjevanjem in uporabo ostankov lahko močno zmanjšamo količino odpadne hrane, prihranimo denar in prispevamo k zmanjšanju emisij.
Več rastlinskega in manj živalskega izvora
Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora veliko manjši ogljični odtis, saj je živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu.
Premišljeni nakupi
Preden gremo v trgovino, porabimo, kar imamo, načrtujmo obroke, pri tem pa uporabimo domišljijo in ostanke. Hrano si lahko tudi izmenjujemo v skupnosti, s prijatelji ali sosedi.
Bodi dejaven #etičnipotrošnik v skupnosti!
Seveda pa lahko naredimo še dodaten korak in se angažiramo v lokalni skupnosti ali širše ter podpremo pozive za bolj etičen svet in za dostojnost v okviru planetarnih meja.