Skupaj do hladnejšega Hrastnika: od podatkov do konkretnih rešitev
V drugi polovici junija smo v sodelovanju z urbanističnim studiem Prostorož izvedli akcijo mapiranja vročih točk v Hrastniku, kjer smo občane povabili, da z nami delijo kateri deli mesta so poleti najbolj toplotno kritični. Takšne informacije predstavljajo dragoceno dopolnitev strokovnim analizam in meritvam, saj pomagajo prepoznati težave, ki jih podatki sami morda ne razkrijejo.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026 v besedi in sliki
(Samo)zadostnost, inkluzija in skrb za prihodnost Šesta Mednarodna poletna šola politične ekologije je v Ljubljano privabila več kot 120 udeležencev in udeleženk iz celega sveta. Obiskale so jo predvsem študentke in študenti magistrskih in doktorskih programov tujih univerz, ki so imeli na poletni šoli več priložnosti za predstavitev načrtov ali rezultatov svojih raziskav, poleg njih pa je zanimiv štiridnevni program pritegnil še vrsto domačih raziskovalcev in raziskovalk, akademičark in akademikov, predstavnikov in predstavnic nevladnih organizacij, pa tudi uradnic in uradnikov, aktivistov, aktivistk in drugih, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja. Med 29. junijem in 2. julijem smo na Fakulteti [več ...]
Sladke, a s kakšnim priokusom?
V sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije smo testirali 15 vzorcev jagod. Preverjali smo vsebnost pesticidov na sezonskih, izvensezonskih ter zmrznjenih jagodah. Rezultati so mešani - noben vzorec svežih jagod ni presegal mejnih vrednosti, a to ne pomeni, da pesticidov ni.
Kje v Hrastniku je najbolj vroče?
Kje prebivalci Hrastnika najbolj čutijo poletno vročino? Stopili smo na ulico in mimoidoče prosili, da nam pomagajo odkriti najbolj vroče točke v mestu - ter kako javni prostor narediti bolj odporen.
Povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo participativnih prostorskih analiz
V okviru projekta LIFE4ADAPT objavljamo povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo participativnih in prostorskih analiz za prilagajanje na povečane temperaturne obremenitve v domovih za ostarele v Ljubljani.
Kaj bi ostalo na tržnici, če ne bi bilo kmetij?
V sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in Zvezo slovenske podeželske mladine smo predstavili Manifest o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji. V njem smo z iskanjem skupnih imenovalcev in na podlagi ključnih izzivov slovenskega kmetijstva predstavili rešitve na petih področjih.
Cirque du Soil: Interaktivna razstava o kmetijsko-prehranskem sistemu
V Ljubljano je prispel Cirque du Soil - cirkuška razstava, ki razkriva zgodbe moči, izkoriščanja in neenakosti, ki krojijo naš prehranski sistem. Odgrnite zavesto in vstopite!
EPAH strokovno srečanje: Presečni pristopi za razumevanje energetske revščine
Srečanje mreže EPAH z naslovom »Prepletena ranljivost: presečni pristopi za razumevanje energetske revščine« bo raziskovalo, kako raznolike družbene identitete oblikujejo izkušnje ljudi, ki se spopadajo z energetsko revščino.
Povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo participativnih prostorskih analiz
V okviru projekta LIFE4ADAPT objavljamo povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo participativnih in prostorskih analiz za prilagajanje na povečane temperaturne obremenitve v občini Hrastnik.
Od Ljubljane do Evropskega parlamenta skozi oči mladih
Avtorji: udeleženci projekta My Activist Revolution Potovanje na tretjo konferenco projekta Moja aktivistična revolucija smo začeli v Ljubljani. Že v začetku smo imeli zamudnika, tako da smo mu karto pustili v Ljubljani. Pot s prvim vlakom je hitro minila, sledil je prestop v Beljaku. Na poti smo se bolje spoznavali in si čas krajšali s karticami z vprašanji, ki sta jih prinesla koordinatorja Lovro in Samanta. Sledila je večerja v Salzburgu, kjer nas je dohitel tudi naš zamudnik. Nato smo se s spalnim vlakom odpeljali do Bruslja. Večina je prvič izkusila noč v spalnem vlaku, izkušnja je bila zanimiva. [več ...]
Letno poročilo 2025
Kot je v letu 2025 v enem izmed intervjujev strnil naš Luka, je ključno pri našem delu sodelovanje z ljudmi – torej spodbujanje sprememb od spodaj navzgor – hkrati pa tudi sodelovanje z odločevalci za ustrezne spremembe od zgoraj navzdol. Oba pristopa sta nujna za dosego cilja, za katerega si prizadevamo že več kot dvajset let: boljšo družbo. In naravo, seveda - ta pride zraven. Kaj pa smo počeli v preteklem letu? Preverite v našem letnem poročilu.
Skupno pismo civilne družbe in občin o spremembi standardov za emisije CO2 za osebna in dostavna vozila
Bruselj, 16. Marec 2026Spoštovani ministri za podnebje in okolje Evropske unije,Osebna vozila so odgovorna za 14 % vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi, onesnaženost zraka pa je po podatkih Evropske agencije za okolje še vedno povezana z več kot 182.000 smrtnimi primeri v EU na leto, pri čemer je prebivalstvo EU v mestnih območjih izpostavljeno še posebej močnemu onesnaženju. Rešitev za podnebne spremembe in onesnaženje zraka s strupenimi snovmi je že na voljo in bo kmalu postala prva izbira potrošnikov za zmanjšanje stroškov mobilnosti. Lahka električna vozila ponujajo priložnost za stroškovno učinkovito zamenjavo onesnažujočih motorjev z notranjim zgorevanjem (ICE) in [več ...]
Prevozna revščina v Sloveniji in na Koroškem: stanje in dobre prakse
Koroško bodo 13. in 14. aprila obiskali predstavniki občin iz Češke in Slovaške. Popeljali jih bomo v Občine Radlje ob Dravi in Podvelka ter v Mestno občino Slovenj Gradec, kjer jim bomo prikazali problematiko prevozne revščine in si ogledali dobre prakse, s katerimi na Koroškem izboljšujejo dostopnost mobilnosti. V okviru mednarodne ekskurzije na Koroškem pa bosta dva dogodka odprta tudi za zunanje udeležence. Prisluhnili boste lahko govorcem iz lokalnega okolja ter z nacionalne ravni, ki bodo predstavili dobre prakse ter ključne izzive in rešitve na področju izboljšanja dostopnosti mobilnosti in naslavljanja prevozne revščine. Na dogodka vabimo predvsem predstavnike občin [več ...]
Raziskujemo vročino v Hrastniku
5. februarja smo v sodelovanju z Občino Hrastnik v sejni sobi Občine Hrastnik izvedli prvo srečanje s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo na področju ranljivosti, socialne podpore, zdravja in skrbi za prebivalce na območju občine. Udeležili so se ga predstavniki društev upokojencev, programa Starejši za starejše, doma starejših, zdravstvenega doma, društva invalidov, centra za socialno delo, Rdečega križa, vrtca, večgeneracijskih centrov, Občine Hrastnik in Urbanističnega instituta Republike Slovenije. V prvem delu srečanja smo predstavili projekt LIFE4ADAPT. Sledila je predstavitev o poletni vročini kot vse večjem izzivu za zdravje in kakovost bivanja, s prikazom napovedi poviševanja temperatur in naraščanja [več ...]
“Ko se mladi povežemo, se začnejo spremembe”
14 ur potovanja, 4 države in 20 mladih iz Slovenije, polnih želje po spremembah. Tako se je začela pot skupine iz Slovenije na Poljsko, kjer smo se udeležili druge mednarodne konference »Moja aktivistična revolucija«. Naša ekipa se je pridružila mladim iz Avstrije, Italije in Poljske, skupaj pa smo v Krakovu preživeli nekaj nepozabnih dni. Mladi smo razpravljali o spremembah, ki si jih želimo videti v Evropski uniji, ter nadaljevali delo na manifestu, katerega osnove so bile postavljene že na srečanju v Ljubljani. Prvi dan smo namenili ponovnemu druženju in poglobljenemu spoznavanju udeležencev iz različnih držav, saj je od našega [več ...]
Odgovorno poslovanje ni izbira, temveč odgovornost do ljudi in okolja
V sodelovanju z Varuhinjo človekovih pravic Republike Slovenije ter s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani smo v petek, 6. Februarja, na Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral strokovni seminar Odgovornost in dolžna skrbnost pri poslovanju podjetij v Sloveniji: analiza stanja, pravni okvir, dobre prakse in podporno okolje. Dogodek je bil že tretji v nizu strokovnih dogodkov, ki sta jih Varuh človekovih pravic in Focus organizirala na temo odgovornosti podjetij in dolžne skrbnosti. Seminar je bil namenjen razpravi o vse pomembnejšem področju odgovornega poslovanja podjetij ter dolžne skrbnosti (ang. due diligence) v dobavnih verigah, ki postaja osrednji mehanizem za prepoznavanje, preprečevanje [več ...]
20 let KTPP: Slovenija je zrela za promet po meri ljudi, ne avtomobilov
Ljubljana, 19. 1. 2026 – Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) ob 20-letnici delovanja opozarja, da ima Slovenija znanje in rešitve za pravičen, varen in okolju prijazen promet. Kljub temu motorizacija še naprej narašča, odvisnost od avtomobila se poglablja, promet pa ostaja eden največjih okoljskih in zdravstvenih problemov v državi. Od prihodnje vlade zato pričakujejo jasne ukrepe za spodbujanje hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prometa, ne pa novih širitev cest. Dvajset let neprekinjenega dialoga o prometu Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) združuje nevladne organizacije, raziskovalne ustanove, lokalne skupnosti in posameznike, ki si prizadevajo za bolj pravičen in trajnosten [več ...]
Kakšna bo prihodnost demokracije?
S partnerji iz projekta INCITE-DEM vabimo na konferenco, kjer bomo predstavljali (in preizpraševali) rezultate raziskovalnega dela, ki smo ga izvajali v preteklih treh letih. Dogodek z naslovom Shaping the Future of Democracy (Oblikovati prihodnost demokracije) bo združil strokovnjake iz akademskega sveta in civilne družbe z odločevalci iz Evropskega parlamenta in Evropske komisije, da bi skupaj odgovorili na ključno vprašanje našega raziskovanja: Kako lahko demokratični sistemi ostanejo legitimni, vključujoči in učinkoviti v času polarizacije, lažnih informacij in upadanja zaupanja? 27. 1. 2026 --- 9:00 - 14:00 Evropski parlament + spletni prenos Dogodek soorganizirata [več ...]
Pogled v dobavno verigo baterij za električna vozila
Razogljičenje prometa je eden izmed osrednjih izzivov pravičnega zelenega prehoda. V Sloveniji prispeva promet 36% vseh izpustov toplogrednih plinov - skoraj vse iz cestnega prometa. Širše gledano, večino prometnih izpustov pridelamo prav v Evropi in ZDA, a večina kritičnih surovin prihaja iz držav globalnega juga. Ob takšni sliki se prehod na razogljičen promet kaže kot kompleksen proces - električna vozila imajo sicer v življenjskem ciklu nižji ogljični odtis od fosilnih alternativ, a vseeno moramo biti pozorni na to, od kje prihajajo, v kakšnih okoliščinah so surovine pridobljene in navsezadnje, koliko 'nevidnih' izpustov ustvari njihovo pridobivanje. Zato smo pripravili publikacijo, [več ...]
Kljub opozorilom Slovenija podprla sporazum EU-Mercosur
Vlada Republike Slovenije je že novembra podprla trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur (Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in Argentina), ki bi omogočil uvoz ogromnih količin mesa, soje, sadja in žit iz Južne Amerike – pridelanih s pesticidi, ki so v EU že dolgo prepovedani. Iz EU pa bi v države Mercosur pošiljali avtomobile agrokemikalij – tudi več kot 40 takšnih, ki so v EU prepovedane. Po ocenah nevladnih organizacij ter predstavnikov kmetov, bi ta trgovinski sporazum lahko imel močne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Predstavniki kmetov v Sloveniji in Evropski uniji svarijo, da bo povečanje uvoza kmetijskih [več ...]
Energetske skupnosti moramo graditi v sodelovanju z ljudmi
Projekt SOCIALNRG vstopa v drugo leto izvajanja. Njegov cilj je ustvariti dolgotrajne energetske skupnosti za 460 družin oz. gospodinjstev ter razviti in preizkusiti nov pristop k oblikovanju energetskih skupnosti v socialnih stanovanjih, ki bo dolgoročno prispeval k večji energetski samooskrbi in boljši vključenosti prebivalcev. Projekt poteka v treh pilotnih okoljih – v Sloveniji, Italiji in Belgiji. SOCIALNRG povezuje ponudnike socialnih in zadružnih stanovanj, raziskovalne organizacije in lokalne deležnike, da bi skupaj podprli prebivalce z nižjimi dohodki pri soočanju z naraščajočimi stroški energije. V Sloveniji se projekt izvaja v večstanovanjski stavbi na Ravnah na Koroškem, kjer poleg Focusa kot partnerja projekta [več ...]
“Prazniki dišijo po domu. Zato na mizo daj lokalno in trajnostno hrano.”
Manj kupuješ, manj škoduješ – decembrska kampanja za odgovorne potrošnike December je čas topline, druženja in praznovanja – a hkrati tudi obdobje pretirane potrošnje. Zato Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija skupaj s partnerji – Inštitutom za zdravje in okolje, Zvezo slovenske podeželske mladine, okoljsko organizacijo Focus in Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj – v decembru izvaja kampanjo »Manj kupuješ, manj škoduješ«, s katero spodbuja premišljene in odgovorne praznične izbire. Letošnja kampanja spodbuja posameznike, družine in skupnosti, da praznični čas preživijo z mislijo na okolje in ljudi, ki jih obkrožajo – na svoje najbližje ter vse, ki v širšem [več ...]
Trgovinski sporazum EU-Mercosur je grožnja kmetom, okolju in našemu zdravju, zato si ne zasluži podpore Slovenije
Ljubljana, 7. november 2025 - Vlada Republike Slovenije je včeraj podprla trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur (Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in Argentina), ki bi omogočil uvoz ogromnih količin mesa, soje, sadja in žit iz Južne Amerike – pridelanih s pesticidi, ki so v EU že dolgo prepovedani. Iz EU pa bi v države Mercosur pošiljali več avtomobilov in agrokemikalij, tudi takšnih, ki so v EU prepovedane. Podpora slovenske vlade je bila sprejeta kljub opozorilom mladih, kmetov, potrošnikov, zagovornikov človekovih pravic in okoljevarstvenikov, ki se že več mesecev vrstijo na obeh straneh oceana. Tudi evropska varuhinja za človekove pravice [več ...]
Leto dni po referendumskem fiasku se projekt JEK2 nadaljuje, troši milijone, ključnih analiz pa ni
Ljubljana, 24. oktober 2025 - Leto dni po odpovedi referenduma o JEK 2 okoljske organizacije opozarjajo na nelegitimno pospeševanje projekta. Kljub obljubam o demokratični in vključujoči razpravi politika nadaljuje z umeščanjem JEK 2 v prostor, ne da bi javnosti predstavila celovite, neodvisne analize alternativnih energetskih scenarijev. S tem se potrjuje naša lanska bojazen: naloga oblasti je, da pripelje projekt do točke, ko bo ta postal edina izbira. Organizacije Greenpeace Slovenija, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC, Umanotera in Focus zahtevajo takojšnjo ustavitev postopkov umeščanja, dokler ne bo zagotovljena vključujoča, interdisciplinarna javna razprava o več različnih scenarijih [več ...]
Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU
Podatki kažejo, da priključna hibridna vozila v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.
