KAKO GLOBALNO JE LOKALNO MESO?
Čeprav pogosto poudarjamo lokalnost slovenske živinoreje, je resničnost precej bolj globalno prepletena. Tudi živali, ki so skotene, vzrejene in zaklane v Sloveniji, pogosto zaužijejo krmo, ki prihaja z drugega konca sveta.
Na vprašanje, kolikšen delež vse krme, ki jo v Sloveniji potrebujemo za živinorejo, uvažamo iz tujine, ni preprostega odgovora. Dejstvo pa je, da smo močno odvisni od uvoza. Slovenija je del skupnega trga EU, kjer velja prost pretok blaga in storitev. To pomeni, da se lahko pri nas prodaja krma iz drugih držav članic, prav tako pa lahko slovensko krmo izvažamo. Ministrstvo za kmetijstvo v svojih evidencah sicer ne beleži vrste in porekla krme, ki jo uporabljajo rejci.
Slovenija je sicer visoko samozadostna pri osnovni krmi, kot so travniki, seno in silaža. A pri intenzivnejši reji to ne zadostuje. Večina perutnine in prašičev – skupno več kot 2 milijona živali – je vsaj delno odvisnih od uvožene krme. Podobno velja tudi za govedorejo (skupaj približno 500.000 živali). Izjemo predstavlja senena prireja – v letu 2024 jo je prijavilo 891 kmetij – kjer je uporaba konzervirane in uvožene krme prepovedana. A takšnih rej je manj kot 2 %. Ena ključnih sestavin v krmnih mešanicah za perutnino, prašiče in krave molznice je sojina pogača – stranski produkt pridobivanja sojinega olja. Bogata je z beljakovinami, a skoraj v celoti uvožena, predvsem iz Brazilije, Argentine in ZDA. Leta 2022 smo v Slovenijo uvozili kar 583 ton krmnih dodatkov – nekaj več kot polovico za nadaljnji izvoz, preostanek pa porabimo za krmo perutnine (74 %), prašičev (12 %) in goveda (11 %).
V zadnjem desetletju se je uvoz soje iz Brazilije početveril. Tam pa je širjenje površin za pridelavo soje eden glavnih razlogov za uničevanje tropskih gozdov in drugih naravnih ekosistemov. Posledično je tudi slovenska konvencionalna živinoreja – čeprav posredno – povezana z izsekavanjem gozdov.
Znak »Izbrana kakovost – Slovenija« sicer zagotavlja, da je bilo meso pridelano in predelano v Sloveniji, vendar ne pove nič o izvoru krme za te živali. Ta je zaradi pravil na ravni EU in prostotrgovinskih sporazumov lahko tudi gensko spremenjena ali pridelana z uporabo pesticidov, ki so v EU prepovedani. Če želimo resnično trajnostno prehransko verigo, ne smemo razmišljati zgolj o tem, kje je bila žival vzrejena, temveč tudi o tem, s čim se je hranila. Uvožena krma pomeni, da je tudi »lokalno meso« pogosto globalnega izvora.