Po podatkih Evropske komisije iz leta 2021 ženske predstavljajo približno 30 % delovne sile v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu v EU. Pri tem pa se njihova zastopanost med državami članicami močno razlikuje: v Avstriji ženske predstavljajo 40 % delovne sile v kmetijstvu, medtem ko je na Irskem ta delež le 15 %. Kar tretjino kmetij v EU vodijo ženske, vendar skrb vzbuja starostna struktura – le 4,2 % je mlajših od 35 let, medtem ko je kar 42 % starejših od 65 let. To pomeni, da mlade ženske v kmetijstvu še vedno težko dosegajo vodstvene vloge.

Kljub temu, da ženske vodijo le tretjino kmetij, imajo ključno vlogo na kar 96 % evropskih kmetij, ki so pogosto organizirane kot družinska podjetja. Aktivne so pri preoblikovanju tradicionalnega kmetovanja – uvajajo inovativne pristope in dodatne dejavnosti in spodbujajo trajnostne prakse. Ženske na podeželju niso le kmetice, ampak tudi podjetnice in mentorice ter gonilna sila sprememb v skupnosti.

Ženske na podeželju se kljub pomembni vlogi pogosto srečujejo z neenakimi možnostmi. Težko pridejo do zemlje, financiranja in posojil, mehanizacije in do formalnega priznanja za svoje delo. Mnoge negujejo starejše in skrbijo za gospodinjska dela, ki ostajajo ekonomsko skrita. Poleg tega se s podnebnimi spremembami zmanjšuje produktivnost malih kmetij – ženske pa so zaradi že obstoječih omejitev nesorazmerno bolj izpostavljene tem vplivom.

Priložnosti žensk za prevzemanje vodilnih vlog v kmetijstvu dodatno omejujejo tudi tradicionalne dediščinske prakse, ki pogosto dajejo prednost moškim dedičem. V Sloveniji sicer ni pravnih razlik v dedovanju glede na spol, a v praksi pogosto prevladajo družbene norme, ki so pri prevzemanju družinskih kmetij bolj naklonjene moškim dedičem. V Sloveniji so ženske močno vključene v kmetijstvo. Delež žensk, ki so nosilke kmetijskih gospodarstev, se je z 20 % leta 2021 povečal na 29 % leta 2024. Pri delu na kmetijskih gospodarstvih sodeluje 46 % žensk, kar je več od povprečja EU (42 %).

• Ženske predstavljajo 43 % globalne kmetijske delovne sile.
• Ženske kmetice prejemajo povprečno za 29 % nižje od plač moških kmetov.
• Po ocenah organizacije Oxfam bi z izenačitvijo prihodkov žensk in moških na kmetijah lahko povečali kmetijsko proizvodnjo in zmanjšali svetovno lakoto za 17 %.
• Rast malega kmetijstva je 2–4-krat učinkovitejša pri zmanjševanju lakote in revščine kot kateri koli drug sektor, pri čemer imajo osrednjo vlogo kmetice.

Ženske so nepogrešljiv del evropskega in svetovnega kmetijstva. Imajo izjemno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnem razvoju in odpornosti podeželskih skupnosti. A če želimo prihodnost, v kateri bodo ženske samozavestno vodile kmetije, moramo kot družba odpraviti ovire, ki stojijo na njihovi poti – od sistemskih neenakosti do družbenih pričakovanj. Trajnostna prehrana ni le izbira, kaj jemo – je tudi vprašanje, kdo jo prideluje, kako dostopa do virov in ali ima enake možnosti.

Intervju s Tino s kmetije Brevkina svežina

Intervju z mlado kmetico Anjo Kastelic