| Slovenske okoljske nevladne organizacije Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Slovenski E Forum in Fokus društvo za sonaraven razvoj v devetem Pogovoru o prihodnosti Slovenije izpostavljajo svoja stališča o spreminjanju podnebja. | |
| 1. Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so največja grožnja, s katero se sooča naš planet.
Čeprav prepogosto razumljeno kot okoljski problem, je spreminjanje podnebja vse bolj gospodarski in družbeni problem celo bolj kot okoljski. V Sloveniji podnebnih sprememb uradno ne štejemo med grožnje nacionalni varnosti, vendar so in bodo v prihodnosti še toliko bolj ogrožale varnost državljank in državljanov. Zato je potrebno spreminjanje podnebja politično pripoznati kot ne le okoljski, temveč tudi družbeni in gospodarski izziv, ki ima visok potencial za ogrožanje nacionalne varnosti Slovenije. 2. Vse, kar potrebujemo za rešitev podnebja, je v naših rokah. Znanstveniki so izračunali, da z obstoječo tehnologijo lahko emisije zmanjšamo do 75%, ob ohranjanju enakega udobja in brez dodatnih stroškov za naša gospodarstva. Pomembna ovira so močni lobiji fosilne in avtomobilske industrije, ki skozi rabo davkoplačevalskega denarja ustvarjajo nekonkurenčno okolje za tehnologije za rabo obnovljivih virov energije, učinkovitejšo rabo energije in neavtomobilizirane oblike mobilnosti. Izenačiti moramo pogoje in dati možnost razvoja tehnologijam, ki lahko rešijo podnebje. 3. Stabilizacija podnebja mora biti obveza, ne le želja. Sprejeti moramo svetoven pravno zavezujoč dogovor o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Prostovoljni dogovori o razvoju tehnologij, ki jih trenutno propagirajo države, ki se ne želijo zavezati k boju proti spreminjanju podnebja, niso sprejemljiva rešitev. Zato pozivamo slovenski politični vrh, da se aktivno zavzema za sklenitev svetovnega in pravno zavezujočega dogovora o obveznem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v skladu z nasveti znanstvenikov. 4. Načelo previdnosti velja tudi pri spreminjanju podnebja. Znanstveniki ocenjujejo, da je za stabilizacijo podnebja brez preveč nevarnih posledic emisije toplogrednih plinov v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, potrebno zmanjšati za 30 % do leta 2020 in za 80 % do sredine stoletja. V spoštovanju načela previdnosti si mora Slovenija omenjene cilje zadati kot nacionalne cilje pri boju proti spreminjanju podnebja. 5. Majhnost ne sme biti izgovor za neaktivnost. Lahko se odločimo, da bomo čakali na ZDA, iz katerih prihaja približno četrtina svetovnih emisij toplogrednih plinov. Vendar to pomeni bežanje pred problemom. Moramo pokazati, da majhnost Slovenije ni izgovor za neaktivnost in da znamo prevzeti odgovornost za svoj prispevek k destabilizaciji podnebja. Zato mora Slovenija izoblikovati jasno politiko boja proti spreminjanju pobnebja ter se aktivno boriti tudi na mednarodni ravni. 6. Gospodarski razvoj in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov lahko gresta z roko v roki. Čeprav smo v Sloveniji že izračunali, kako lahko zmanjšamo emisije toplogrednih plinov za doseganje Kjotskega cilja – 8 %, je sedaj napočil čas, da ugotovimo, kolikšen je potencial Slovenije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Objektivno moramo oceniti, kako lahko zmanjšamo svoj vpliv na podnebje ter kako lahko to pozitivno vpliva na naše gospodarstvo. 7. Spreminjanje podnebja ni samo okoljski problem, zato ga ne morejo rešiti samo okolje- in naravovarstveniki. Z žalostjo ugotavljamo, da je bo tudi pričujoči pogovor o izzivih spreminjajočega se podnebja minil v okolju ‘prepričani prepričanim o temi, o kateri smo vsi prepričani’. Predstavniki ministrstev za promet, gospodarstvo, kmetijstvo ali izobrazbo niso prisotni, prav tako ni ključnih predstavnikov gospodarstva ali lokalnih skupnosti. Dokler bomo preblem reševali okolje- in naravovarstveniki, ga ne bomo rešili. Pritegniti moramo predvsem ostale sektorje. 8. Jedrska energija ni odgovor na spreminjajoče se podnebje. Jedrska energija odpira preštevilno vrsto drugih problemov, da bi lahko bila rešitev problemu spreminjajočega se podnebja: ni trajne rešitve odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov, rešitve odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov so vprašljive in/ali nezaželene, vprašljiva je varnost delovanja reaktorjev, kršenje človekovih pravic pri kopanju urana ali skladiščenju radioaktivnih odpadkov v državah tretjega sveta ali proliferacija civilnih jedrskih tehnologij v vojaške namene. Najmočnejši razlog pa je vsekakor cena jedrske energije, ki je v primerjavi z rabo obnovljivih virov energije ali učinkovito rabo energije, nepredstavljivo visoka, če je ne podpirajo skrite ali odkrite subvencije iz davkoplačevalskega denarja. Zato jedrska energija ne more in ne sme biti odgovor na spreminjanje podnebja. Ob tej priložnosti bi želeli na kratko predstaviti še kampanjo Spreminjam navade, ne pa podnebja!, ki jo je Fokus društvo za sonaraven razvoj izvajalo od maja letos. V okviru kampanje je bila postavljena razstava o spreminjaju podnebja, ki je obiskala osem slovenskih krajev in mest ter dva glasbena festivala (Rock Otočec in Soča Raggae Riversplash). Poleg razstave je potekalo tudi podpisovanje peticije. Zbrali smo nekaj več kot 2500 podpisov ljudi, ki vlado RS pozivajo, da si zastavi za cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 30 % glede na leto 1986 do leta 2020, se na ravni EU aktivno zavzema za sprejetje cilja – 30 % do 2020 kot skupnega cilja EU, naredi neodvisno oceno potencialov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji in oceni, kako doseči dolgoročni cilj – 80 % emisij TGP do leta 2050 za Slovenijo. Podpise smo 17. 11. predali ministru Podobniku. Prav tako je bila v okviru projekta organizirana konferenca Kam po Kjotu?, katere namen je bil nekoliko podobne namenu današnjega pogovora. Poglavitna sporočila in zaključki konference so bili:
|