Od TEŠ6 do NEK2 – od enega črnih scenarijev k drugemu?
Scenarij TEŠ6, kakršnega smo napovedali pred več kot desetletjem, se uresničuje. Nismo presenečeni, saj smo na finančno nevzdržnost projekta opozarjali že pred več kot desetletjem, a od odločevalcev takrat nihče ni hotel razumeti evropskih politik in trendov, ki bi jih bilo treba upoštevati.
Poziv k odstopu državnega sekretarja za jedrski program
Skupaj s široko zasedbo civilnodružbenih organizacij smo zaradi nestrokovnega in netransparentnega postopanja v primeru JEK2 na predsednika vlade naslovili tri zahteve - razrešitev državnega sekretarja Danijela Levičarja, ukinitev funkcije državnega sekretarja za nacionalni jedrski program ter prepustitev vodenja energetskih politik MOPE.
Referendum o JEK2 je referendum na slepo
Poslance in poslanke Državnega zbora pozivamo, da zavrnejo resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in predlog za razpis posvetovalnega referenduma o JEK2 - zaradi številnih spornih vsebinskih vidikov ter nedemokratičnega procesa odločanja, ki spominja na plačevanje računov brez krčmarja.
Zloraba referenduma za zeleno luč JEK 2
Focus, Greenpeace Slovenija in Umanotera opozarjamo na pomanjkanje informacij o predlogu gradnje nove jedrske elektrarne v Sloveniji in na nevarnost jedrskega enoumja, ki se skuša ustvariti tudi v Državnem zboru in Slovenijo vodi v novo energetsko zablodo.
Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati
Nevladne organizacije nasprotujemo Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjamo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje DZ predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.
[BLOG] Aktivni nosilci energetskega prehoda in ne zgolj pasivni zasledovalci
Želimo si, da bi razprava o jedrski energiji in NEK2 v Sloveniji temeljila na osnovi številk, dejstev in referenc ter upoštevala tudi realne stroške postavitve NEK2. V prispevek k tovrstni demokratični razpravi, z dovoljenjem avtorja, objavljamo prispevek Zorana Kusa in vabimo k branju.
Sonce in veter proizvajata najcenejšo elektriko
Oblikovanje dolgoročne energetske politike zahteva pregledno in demokratično razpravo brez jedrske ideologije.
Zakaj jedrska energija ni zelena
Jedrske elektrarne nas, če štejemo čas njihove izgradnje, obratovanja in razgradnje in niti ne vključimo več stoletnega shranjevanja in skrbi za radioaktivne odpadke, zaklenejo v netrajnostno tehnologijo za naslednjih 80 do 130 let. Zato jedrske energije ne moremo obravnavati kot zgolj prehodne tehnologije na poti v podnebno nevtralnost.
Zakaj jedrska energija ne sodi med zelene naložbe
V Focusu trdimo, da umestitev jedrske energije v taksonomijo trajnostnega financiranja Evropske unije ni upravičena, saj ne izpolnjuje uveljavljenih kriterijev. V stališču se med drugim opiramo na izjavo strokovne skupine, ki je izvajala prvo presojo o vključitvi jedrske energije v taksonomijo EU.
NEK2 – dražja in nevarnejša ponovitev TEŠ6
Opozarjamo, da z naložbo v 2. blok jedrske elektrarne v Krškem ne bomo rešili podnebne krize niti povečali energetske neodvisnosti Slovenije. Iskati bi bilo potrebno vse možne načine za zmanjšanje rabe energije in izdelati vsaj en scenarij pravične energetske tranzicije.
Energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka NEK izdano v nasprotju z evropskim pravom – brez javne razprave in brez presoje vplivov na okolje in varnost
Gre za podobno netransparenten projekt, kot je bil TEŠ6, le da bo vsaj 4-krat dražji. Vse več študij dokazuje, da je jedrska energija tvegana in ekonomsko neupravičena naložba.
Civilna družba iz 6 držav opozarja na problematiko podaljševanja življenjske dobe 40 let starega jedrskega reaktorja v Krškem
V Avstriji so zbrali že več kot 43.000 podpisov za zaprtje NEK.
Česa se nismo naučili od jedrske nesreče v Fukušimi?
Z Greenpeace Slovenija ob deseti obletnici jedrske nesreče v Fukušimi opozarjamo na odprta varnostna vprašanja v zvezi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Da je edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki stoji na aktivnem potresnem območju, izpostavlja tudi najnovejša študija Lessons not Learned from the Fukushima Accident: Risk of The European NPPs 10 years later.
Za podaljšanje obratovalne dobe NEK je potrebna presoja vplivov na okolje
Okoljsko poročilo bo moralo ovrednotiti pomembne vplive podaljšanja delovanja elektrarne na okolje, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države.
OD TEŠ 6 DO NEK 2: od slabe do slabe ideje
Razprava o jedrski energiji je vsekakor priložnost za resen premislek, kako v Sloveniji pravočasno, pravično in vključujoče uporabiti rešitve za ustavitev globalnega segrevanja.
Potresna (ne)varnost jedrskega reaktorja v Krškem
V Focusu smo presenečeni, kako različno so se na potres, ki je 22. marca prizadel Zagreb, odzvali slovenski in avstrijski sogovorniki v različnih medijih. V Sloveniji ni bilo zaznati nobene zaskrbljenosti, v Avstriji pa visoko.
Zmaga na sodišču – ARSO še enkrat o presoji vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja NEK
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij-PIC, Focus in Umanotera uspešni v tožbi pred Upravnim sodiščem, ki je odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja NEK ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
Pripombe Focus-a na osnutek ureditvenega načrta NEK glede suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva in okoljsko poročilo le-tega
Celovita presoja vplivov na okolje za suho odlagališče jedrskih odpadkov v NEK ne upošteva Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje, presoja vplivov na okolje pa je narejena le za normalno obratovanje objekta, ne pa tudi za vsa stanja objekta, torej tudi za izredne dogodke (nesreče).
Poceni sanje, draga resničnost
Želimo si, da bi razprava o jedrski energiji in NEK2 v Sloveniji temeljila na osnovi številk, dejstev in referenc ter upoštevala tudi realne stroške postavitve NEK2. Kot prispevek k tovrstni demokratični razpravi, z dovoljenjem avtorja, objavljamo spodnji članek in vabimo k branju.
Za podaljšanje obratovanja NEK je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
Ministrstvo za okoje in prostor je ugodilo pritožbi nevladnih organizacij Focus, PIC, Umanotera in SE-f in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško iz 40 na 60 let, t.j. do leta 2043, potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Nevladne organizacije zahtevajo presojo vplivov na okolje glede podaljšanja delovanja NEK
Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, so se pritožile zoper odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), da presoja vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) iz 40 na 60 let ni potrebna. S tem je izločeno sodelovanje javnosti tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, opozarjajo nevladne organizacije. NEK je obratovalno dovoljenje pridobila januarja 1984, dovoljenje je bilo brez časovne omejitve. Uprava Republike Slovenije (RS) za jedrsko varnost je leta 2012 izdala NEK dve odločbi, s [več ...]
Gradiva za medije: Ob 30. obletnici jedrske nesreče v Černobilu
26. aprila bo poteklo 30 let od jedrske nesreče v Černobilu. Posledice nesreče so še vedno vidne, hkrati pa skrb zbuja še 15 dotrajanih reaktorjev, ki v Ukrajini še obratujejo. Pred obletnico nesreče objavljamo nekaj gradiv, ki so nastala v okviru projekta Financiranje za razvoj.
Jedrski reaktorji v Ukrajini 30 let po Černobilu še vedno vzbujajo skrb
Ukrajina ima 15 dotrajanih jedrskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni še v času Sovjetske zveze. Do leta 2020 se bo večini od njih iztekla načrtovana življenjska doba. Načrt ukrajinske vlade je, da vsem reaktorjem podaljša življenjsko dobo. Pri tem jo finančno podpirata Euratom in Evropska banka za obnovo in razvoj.
19.4.2016: Srečanje z novinarji – Brazgotine jedrske nesreče v Černobilu – 30 let kasneje
Vabimo vas na srečanje z novinarji, ki bo v torek, 19. aprila, ob 11. uri v Okoljskem centru, Trubarjeva 50, Ljubljana, kjer bomo predstavili zadnje ugotovitve o tem, kakšne posledice je černobilska nesreča pustila na okolju in vsakdanjem življenju ljudi.
19.4.2016: Brazgotine jedrske nesreče v Černobilu – 30 let kasneje
Vabimo vas na srečanje, ki bo v torek, 19. aprila, ob 18. uri v Poligonu, Tobačna 5, Ljubljana, kjer bomo predstavili zadnje ugotovitve o tem, kakšne posledice je černobilska nesreča pustila na okolju in vsakdanjem življenju ljudi.
