Nova študija: Biogoriva – ovira za prave podnebne rešitve
EU za proizvodnjo biogoriv izgublja zemljišča v velikosti otoka Irske, s čimer zamuja velikanske priložnosti za boj proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in svetovni prehranski krizi.
Biogoriva iz soje potiskajo Amazonijo proti “točki brez vrnitve”
Povpraševanje po sojinem olju za proizvodnjo biogoriv v Evropi prispeva k podnebni in prehranski krizi ter propadu Amazonije.
Evropski poslanci morajo dati prednost hrani in ne gorivom
Nevladne organizacije, med njimi Focus, Oxfam, Deutsche Umwelthilfe in Transport and Environment, pred glasovanjem Evropskega parlamenta o zakonu EU o zelenih gorivih, ki bo 13. septembra, poudarjajo absurdnost uporabe živil za gorivo v času prehranske krize.
Direktiva o energiji iz obnovljivih virov (RED lll) in biogoriva
Po glasovanju v odborih Evropskega parlamenta se nam obeta postopna opustitev najslabših biogoriv in podpora bolj trajnostnim alternativam. Še vedno pa je premalo ukrepov za prenehanje proizvodnje goriv in prehrambnih rastlin.
Draga in okoljsko neučinkovita biogoriva
Biogoriva v Evropi k stroškom za goriva prispevajo 17 milijard evrov letno
Prehranska varnost pred biogorivi: bomo hranili avtomobile ali ljudi?
Biogoriva so večinoma škodljiva, ne pripomorejo k doseganju podnebnih ciljev, zaradi rabe zemljišč imajo negativen vpliv na biodiverziteto in ogrožajo preskrbo s hrano. Neodgovorno je še naprej uporabljati pšenico, koruzo, rastlinska olja in druga žita ter živilske pridelke za proizvodnjo biogoriv za naše avtomobile.
Prava cena biogoriv iz poljščin
Že več kot 15 let v Evropi bencinu in dizlu dodajamo biogoriva proizvedena iz prehrambenih in krmnih rastlin, kot so oljna ogrščica, palmovo olje, soja in žita. Biogoriva tako predstavljajo največji delež ne-fosilnih goriv v prometu. Kakšna pa je prava cena biogoriv za podnebje in ljudi in, ali so resnično dobra za okolje?
Deset let neuspešne politike EU na področju biogoriv je skrčilo gozdne površine v velikosti Nizozemske
Po uvedbi evropske zakonodaje na področju obnovljivih virov energije v prometu ter kvalitete goriv je EU z dopuščanjem biodizla uničila vsaj štiri milijone hektarjev dragocenih gozdov. EU pozivamo, naj nemudoma preneha podpirati biogoriva prve generacije, predvsem biodizla iz palme in soje. Tako lahko prepreči nadaljnje krčenje gozdov, izgubo habitatov ter visoke emisije CO2.
Povečano povpraševanje po odpadnem kuhinjskem olju v EU lahko vodi v krčenje gozdov
Povpraševanje po rabljenem olju za kuhanje za potrebe prometa naj bi se do 2030 v EU podvojilo, zaradi česar bo EU vedno bolj odvisna od dvomljivega uvoza. Mešanje deviškega olja v rabljeno olje za kuhanje se marsikje splača, če bo to postalo trend, pa lahko pričakujemo dodatno krčenje gozdov.
Bo sojino olje postalo glavno biogorivo na evropskih cestah?
Pomanjkljivost evropske politike o biogorivih se je izkazala že pri palmovem olju, na kar smo nedavno že opozorili. Toda medtem ko je palmovo olje postalo nezaželeno, bi lahko sojin biodizel v naslednjem desetletju postal glavno biogorivo v evropskih avtomobilih in tovornjakih.
Več palmovega in repičnega olja konča v rezervoarjih kot na krožnikih
Na prvi pogled se lepo sliši, da v Evropi narašča raba biogoriv, a je to v resnici precej zaskrbljujoče, saj je večina sestavljena iz rastlinskih olj. Ne samo, da je to norost, da kurimo hrano v avtomobilih, obenem za biodizel porabljamo rekordne količine palmovega olja, zaradi pridobivanja katerega na številnih koncih sveta pospešeno krčijo gozdove. Biogoriva niso rešitev za blaženje podnebnih sprememb. EU je ob začetku spodbujanja obnovljive energije v prometu pred desetimi leti spregledala zelo pomemben vidik in ni vključila ustreznih trajnostnih meril. Posledično je prišlo do večje uporabe najcenejših in najbolj netrajnostnih surovin za biogorivo – palmovega olja [več ...]
V naše rezervoarje priteka vse več palmovega olja
Ta 'biogoriva' ne prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, saj neposredno in posredno vodijo v krčenje gozdov in izsuševanje šotišč. Prav tako imajo biodizli iz rastlinskih olj v povprečju več emisij toplogrednih plinov kot fosilni dizli.
