mobilnost

Promet je sektor z najhitreje rastočimi in najvišjimi izpusti CO2, ki povzročajo spreminjanje podnebja. Z naraščanjem prometa se veča poraba goriva, povečujejo pa se tudi onesnaženost zraka, hrup, zastoji, prometne nesreče in poraba prostora. Rešitev je trajnostna mobilnost, ki pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob minimalnih nezaželenih stranskih učinkih. Focus preko programa Mobilnost spodbuja tiste načine premikanja, ki potrebe ljudi po mobilnosti usklajujejo z ekosistemskimi zmogljivostmi. Namen je zmanjšati negativen vpliv na podnebne spremembe, okolje in naravo, zdravje in družbo ter povečati kakovost bivanja. V Focusu ozaveščamo in izobražujemo o pomenu zmanjševanja motornega cestnega prometa, o trajnostni mobilnosti in hkrati poskušamo sooblikovati prometne politike na EU, nacionalni in lokalni ravni. Raziskujemo prevozno revščino, dejavnike zanjo in iščemo rešitve za zmanjševanje tega fenomena. 

aktualno

Najboljša rešitev za prevozno revščino je dostopen in učinkovit javni prevoz

Pojav prevozne revščine je za Slovenijo zelo relevanten, saj državo zaznamuje velik delež prebivalstva, živečega na redkeje poseljenem podeželju z nezadovoljivo dostopnostjo javnega prevoza in veliko odvisnostjo od osebnega avtomobila. Z GIAM ZRC SAZU in UIRS smo določili definicijo, kazalnike za merjenje in pripravili nabor ukrepov.

23. 5. 2024|Sporočila za javnost|

Osnovni recept za opravljanje vsakodnevnih poti:
< 3 km – peš
< 5 km – s kolesom > 5 km – z javnim potniškim prometom ali sopotništvo.

HOJA

Hoja je najbolj naravno in predvsem najbolj enostavno gibanje, ki poskrbi za zdravje celotnega telesa. Redna hoja ima številne pozitivne učinke na naše duševno in telesno zdravje. Je najbolj naraven, demokratičen, zdrav in socialno pravičen način premikanja. Ne povzroča izpustov in drugih vplivov na okolje, v primerjavi z drugimi prevoznimi načini pa je prostorsko in infrastrukturno nezahtevna. Primerna je za krajše razdalje (do 2 km), kar se ujema z značilnostjo zgradbe večine naselij v Sloveniji in povprečno dolžino opravljenih poti v njih. Pri celostnem prometnem načrtovanju je hoja tista, za katero moramo prednostno zagotoviti dobre razmere.

KOLESARJENJE

Kolo je optimalno prevozno sredstvo za premagovanje kratkih in daljših razdalj. Ne povzroča emisij in zahteva mnogo manj prostora v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi. Kolo je velikokrat tudi edino prevozno sredstvo za tiste, ki ne posedujejo avtomobila. Boljša kolesarska infrastruktura in dodatne spodbude za kolesarjenje lahko izboljšajo mobilnost starejših, žensk, otrok, skupin z nižjimi prihodki in invalidov.

Približno v 50 % primerov se vozila uporabljajo za poti, ki so krajše od 5 km. Če takšno razdaljo prekolesarimo, sprožimo vrsto pozitivnih posledic:
Zmanjšamo stroške: ob tem, da nas prevoz stane manj, povzročamo manj zastojev in z njimi povezanih ekonomskih stroškov in posredno vplivamo tudi na zmanjšanje stroškov za zdravstvo;
Povečamo demokratičnost družbe: kolo omogoča večjo neodvisnost, je dostopno mladim in starim, bogatim ali revnim in zelo demokratično omogoča mobilnost tudi nešoferjem in zmanjšuje socialno izključenost;
Smo okolju prijazni: kolo pomeni manj emisij in hrupa, nižjo porabo ne-obnovljivih naravnih virov in boljšo izrabo prostora;
Bolje se počutimo: redna rekreacija in srečevanje prijateljev pomenita boljše zdravstveno stanje;
Ravnamo domoljubno: manjša odvisnost od avtomobila pomeni manjšo odvisnost od uvožene energije.

JAVNI PREVOZ

V Sloveniji več kot tri četrtine zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom. To je posledica prometne politike zadnjega desetletja, ki je jasno favorizirala prevoz z avtomobilom, sistem javnega potniškega prometa pa prepustila propadanju. Tako danes marsikje povezave z javnim potniškim prometom ne obstajajo ali pa so časovno in prostorsko neusklajene. Rezultat je seveda manjše zanimanje potnikov in posledična nerentabilnost javnega prevoza.

Jasna naloga vseh nas je zato od politikov kot posameznikov zahtevati, da podprejo razvoj oz. vplivajo na posodobitev sistema javnega prevoza. Kar lahko naredimo kot posamezniki, je to, da uporabljamo javni prevoz – sedemo na vlak ali avtobus za pot v službo, gremo na izlet ali dopust z javnim prevozom, se naučimo kombinirati osebni prevoz z javnim in – seveda – zahtevamo od svojih politikov, da oblikujejo kakovosten javni prevoz.

Učinkovit sistem javnega prevoza zahteva naslednje dodatne ukrepe:

Vzpostavitev multimodalnih centrov: Prestopne točke, na katerih je mogoče pot nadaljevati z drugim načinom prevoza – npr. iz vlaka oziroma avtobusa prestopiti na mestni avtobus, mestno kolo ipd. Takšne točke olajšajo potovanje in so pomembna spodbuda predvsem za večja mesta in regionalna središča.

Enotne tarife in enotne vozovnice: Uporabo različnih načinov prevoza spodbujajo enotne tarife in vozovnice. Če imajo vse vrste prevozov enako ceno, je verjetneje, da jih bodo ljudje enakopravno uporabljali. Enotne tarife in vozovnice poleg tega olajšajo potovanje, saj je manj zapletov pri nakupu vozovnic.

Usklajenost voznih redov: Da bi intermodalnost lahko učinkovito delovala, je potrebno natančno uskladiti vozne rede različnih vrst prevoza. Usklajenost voznih redov lahko bistveno skrajša čas potovanja s sredstvi javnega prevoza, ki je lahko tako bolj učinkovit in privlačen za uporabnike.

Prostorsko načrtovanje: Nakupovalna središča in poslovne cone, ki so potisnjene na obrobje mesta in obenem nimajo dobre povezave z mestnim prevozom, so eden od pomembnih vzrokov za rabo avtomobilov.

Nižje cene javnega potniškega prometa: V Sloveniji javni potniški promet še ni cenovno konkurenčen prevozu z avtomobilom. Država bi morala skozi obdavčenje in cene pokazati, kateri način mobilnosti je družbeno bolj zaželen.

Večja fleksibilnost javnega potniškega prometa: Bolj kot cena, so za uporabnika pomembna dostopnost, hitrost in frekvenca JPP. Odpraviti je potrebno zakonodajne prepreke za uvajanje novih oblik JPP (npr. prevoz na klic, direktne linije, združevanje šolskih in linijskih prevozov …) in izboljšati prilagajanje načrtovanja JPP sodobnim potrebam po mobilnosti.

Zagotovitev financiranja: Trenuten sistem povračila stroškov prevoza na delo spodbuja vožnjo z avtomobilom, obenem pa predstavlja pomemben potencialen vir financiranja JPP. Čas je, da se ta sistem spremni v prid spodbujanja trajnostnega prihoda na delovno mesto.

Prenova in nadgradnja železniške infrastrukture: Železnica ima tako na regionalni kot nacionalni ravni velik potencial, da prevzame velik del dnevnih migrantov. Pri reševanju prometne problematike je potrebna prednostna obravnava revitalizacije železniškega prevoza.

KO BREZ AVTA NE GRE

Sopotništvo (carpooling)

Vozniki ponujajo, potniki pa iščejo prevoz za potovanja prek enega od številnih medijev na voljo (največkrat preko spleta). Ko najdejo ustrezen prevoz ali sopotnika, se obrnejo drug na drugega in se dogovorijo o vseh podrobnostih za potovanje: deljenje stroškov, stične točke in druge podrobnosti, kot so količina prtljage ipd. Nato se ob dogovorjeni uri in kraju sestanejo in skupaj nadaljujejo svojo pot.

S tem, ko se več ljudi pelje skupaj z enim avtomobilom, zmanjšamo število vozil na cesti, kar pripomore k večji pretočnosti, manjši onesnaženosti zraka z izpusti in manjši potrebi po parkirnih mestih. Z deljenjem avtomobila si zmanjšamo stroške potovanj, v vse bolj virtualni dobi in individualnem načinu življenja pa ni zanemarljiv niti socialni vidik, saj takšna oblika prevoza spodbuja druženje in medosebno komunikacijo. Carpooling znatno olajša premikanje osebam, ki ne posedujejo avtomobila in je dobra alternativa posedovanju več avtomobilov v gospodinjstvu.

Tudi v Sloveniji se je carpooling že močno razširil, vedno več je opaziti tudi car-pooling parkirišč, stičnih točk, od katerih dalje več posameznikov nadaljujejo pot z enim avtomobilom. Car pooling lahko zelo učinkovito spodbujajo posamezna podjetja, katerih delavci prihajajo v službo ob istem času. Najbolj obiskan portal za iskanje sopotništva v Sloveniji je Prevoz.org.

Deljenje avtomobila (carsharing)

Princip carsharinga je ta, da posamezniki pridobijo prednosti individualnega/osebnega vozila brez stroškov in obveznosti, ki jih prinaša lastništvo avtomobila (brez stroškov registracije, servisiranja nakupa avtomobila…).

Danes se je carsharing razvil že v mnogih državah, v grobem deluje na podobnem principu, vendar obstajajo razlike med posameznimi organiziranimi sistemi. Lahko gre npr. za družbo z lastno floto, lahko so v sistem vključeni posamezniki, ki delijo svoj lasten avtomobil, v sistem so lahko vključena tudi podjetja, ki svojih avtomobilov ne potrebujejo v popoldanskem času ali med vikendi. V večini primerov pa gre za organizirano obliko izposoje na urbanem območju, kjer je gostota prebivalcev večja. V  soseski, kjer je na razpolago JPP, kjer se večino poti opravi peš ali s kolesom je carsharing dobra alternativa posedovanju lastnega avtomobila – priložnost, da se rešimo visokih stroškov lastništva avtomobila. Je tudi dobra alternativa posedovanju več avtomobilov v gospodinjstvu.

Učinkovita vožnja

Nekateri se uporabi osebnega avtomobila ne morete odpovedati. Zaradi pomanjkanja javnega transporta ali narave dela ste lahko sicer vezani na vozilo, a lahko kljub uporabi avtomobila omejite svoj vpliv na okolje in zdravje.

Agresivna vožnja stane več: agresivno speljevanje in močno zaviranje lahko povečata porabo goriva do 40 %. Študije kažejo, da agresivno speljevanje in močno zaviranje skrajšata čas vožnje le za 4 %, medtem ko poveča toksične emisije za več kot 5 krat! Pravilen način je počasno in gladko pospeševanje, nato pa čimprej prestaviti v najvišjo prestavo. Počivanje noge na sklopki ali zavori povzroči pregretje in potrato goriva. V mestni vožnji se skoraj 50 % goriva porabi za pospeševanje vozila.

Počasi je ceneje: če na avtocesti povečate hitrost vožnje z 90km/h na 120km/h, to poveča porabo goriva za približno 20%.

Prazen tek motorja je škodljiv: če motor teče v prazno, rabi gorivo in oddaja nepotrebne emisije toplogrednih plinov, čeprav avto stoji na mestu. Če boš na mestu stal več kot 10 sekund, razen v prometu (pol minute), ugasni motor. Pozimi ne zaganjaj hladnega motorja več kot 30 sekund pred speljevanjem.

Napihnjene gume prihranijo: Vsaj enkrat na mesec preveri tlak v gumah in sicer takrat, ko so gume ‘hladne’ (ko vozilo ni bilo uporabljano več kot 3 ure ali za več kot 2 km). Povprečno gume izgubijo 0.07 bara na mesec in prav toliko za vsakih 10 stopinj padca temperature (polne gume imajo prednje okoli 2.2 bara in zadnje okoli 2 bara). Premalo napihnjene gume lahko zaradi večjega upora povečajo porabo goriva do 6 %.

Višja prestava, nižja poraba. Čimprej menjaj v najvišjo prestavo. Vožnja v nižji prestavi kot je potrebna, prekomerno porablja gorivo, kakor tudi vožnja v najvišji prestavi po klancih in ovinkih. Zmerno uporabljaj klimatsko napravo: uporaba klimatske naprave pri mestni vožnji v vročih poletnih dneh poveča porabo goriva za več kot 20%. Priporočena je uporaba zračnika ali odprtih oken, še posebej pri vožnjah pri nižji hitrosti oziroma na kratke razdalje.

Redno servisiranje omejuje presenečenja: Slabo nastavljen motor lahko porabi do 50% več goriva in povzroči do 50 % več emisij kot vozilo, ki normalno deluje.

Čisti filtri, čisti računi: umazani zračni filtri lahko povzročijo potratnost motorja in povečajo porabo goriva do 10 %.

Novo olje vozi bolje: previsoka elastičnost olja povzroči večjo upornost premikajočih se delov motorja, kar poveča porabo goriva.

Težja vozila te stanejo več: Na avtocesti imej zaprta okna, ker le-ta povečajo upornost in s tem porabo goriva. Odstrani nosilce koles in smuči, ko jih ne potrebuješ. Nepotrebna obteženost vozila prav tako poveča porabo goriva, zato odstrani nepotrebno prtljago iz vozila. Kadar za seboj vlečeš počitniško prikolico, montiraj na streho spojler, saj bo tako zračni upor manjši.

Načrtovanje polepša potovanje: Načrtuj pot, da se izogneš povečanemu prometu, delu na cestah, goratemu terenu, itd. Z malo organizacije lahko opravke v mestu združiš, s čimer boš prihranil čas in stroške goriva.

Da bi prešli na trajnostno nizkoogljično godpodarstvo do leta 2050, mora Evropa do takrat emisije iz prometa zmanjšati za vsaj 60 % v primerjavi z letom 1990, kar pomeni zmanjšanje za 70 % v primerjavi z današnjimi emisijami. To predstavlja zelo resen izziv, še zlasti za tovorni promet, saj se tovorni promet povečuje, še posebej na cestah, v zadnjih dveh desetletjih pa tudi ni bilo narejenega nobenega napredka na področju učinkovitosti porabe goriva.

Poslanstvo društva Focus je na EU ravni spodbujati prometno politiko, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja. Prometna politika bi morala zmanjšati škodljive vplive na okolje in zdravje, povečati učinkovitost virov, vključno z energijo in rabo zemljišč, obenem pa zagotavljati varnost in dostopnost za vse.

V sodelovanju z mednarodno nevladno organizacijo Transport & Environment smo prispevali k številnim odmevnim spremembam politike EU, kot so zavezujoči standardi za bolj učinkovito porabo goriva avtomobilov in dostavnih vozil, bolj trajnostna biogoriva ter smotrnejša zakonodaja EU na področju oblike in cestninjenja tovornjakov.

Prometni sektor ostaja poleg energetike največji onesnaževalec zraka, čeprav se izpusti večine glavnih onesnaževal zraka iz prometa zmanjšujejo. Cestni promet v zrak izpušča ogromno plinov, ki povzročajo zakisovanje (NOx, NH3 in SO2) in tvorijo ozon (CO, NMVOC in NOx), ter delce (PM10 in PM2.5). Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2021 objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka, ki temeljijo na številnih znanstvenih dokazih, iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji oz. da varne koncentracije ne obstajajo. Spoštovanje teh smernic bi lahko rešilo na milijone življenj.  Zato pozivamo odločevalce na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, da izvedejo korenite ukrepe za zmanjšanje škodljivih izpustov ter s tem naslovijo dva problema hkrati: onesnaženost zraka in podnebno krizo. 

Zrak v številnih slovenskih mestih je zaradi različnih vzrokov bolj onesnažen, kot bi pričakovali.  Na številnih lokacijah je resen problem dušikov dioksid (NO2) v zraku. Njegove koncentracije v Ljubljani smo po principu ljubiteljske znanosti merili tudi v Focusu. Namen meritev je bil opozoriti na resnost onesnaženosti zraka z NO2 ter spodbuditi odločevalce, da sprejemajo pogumnejše ukrepe pri omejevanju motornega prometa, s čimer bodo zmanjšali družbene stroške prometa in bistveno povečali kakovost življenja v mestu: uvedba brez- ali nizko-emisijskih oz. drugih ekoloških con, v katerih bi omejili dostop z vozili na fosilni oziroma dizelski pogon, omejevalna parkirna politika, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj učinkovitega javnega prevoza. 

Onesnažen zrak, ne glede na vir onesnaževanja, predstavlja obremenitev za okolje kot tudi za družbo. Onesnaženost zraka je pomemben okoljski vzrok prezgodnje umrljivosti, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti v EU na leto, pri nas se ocene gibajo med 1000 in 2000. Ocenjujejo, da v Evropi na leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku zaradi prometa. V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega  prekomernim vrednostim trdnih delcev, dušikovih oksidov (NOx), ozona (O3) in benzena v zunanjem zraku. 

Domače in tuje epidemiološke raziskave kot najbolj pogost zdravstveni izid omenjajo bolezni dihal, kot so astma, kronični bronhitis, alergično obolenje zgornjih dihal in akutni respiratorni simptomi. Pogoste so tudi bolezni obtočil, novejši trendi v ocenjevanju vpliva onesnaženega zunanjega zraka na zdravje predstavljajo tudi povezavo z boleznimi živčevja, presnovnimi boleznimi in zapleti med nosečnostjo (porodna teža in nedonošenost otroka).  

V Focusu raziskujemo prevozno revščino od leta 2022. 

Prevozna revščina je razmeroma neuveljavljen pojem, čeprav je v družbi prisotna že dlje časa. V Evropski uniji je stopila v ospredje v razpravah o podnebni krizi in z njo povezanim zelenim prehodom, natančneje v svežnju predlogov za posodobitev zakonodaje »Pripravljeni na 55«. Na področju trgovanja z emisijami se je Evropski svet dogovoril o vzpostavitvi novega, ločenega sistema za trgovanje z emisijami za sektorja stavb in cestnega prometa, t. i. ETS 2. To pa bi še povečalo težave ljudi z zadovoljevanjem njihovih osnovnih potreb, saj si zaradi potencialne višje cene nizkoemisijskih vozil številni ne bi mogli privoščiti prehoda na čistejše vire prevoza.  

Poleg ETS 2 lahko prinesejo neželene učinke na ranljive dele družbe tudi ostali zakonodajni dokumenti, izhajajoči iz svežnja »Pripravljeni na 55«, ki urejajo obdavčitev energije, obnovljive vire energije, infrastrukturo za alternativna goriva in standarde emisijskih vrednosti CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila – zadnja denimo vključuje odmevno prepoved prodaje novih vozil z motorjem na notranje zgorevanje od leta 2035 (Evropski zeleni dogovor 2023). Ti ukrepi bi lahko še posebej prizadeli manj premožna gospodinjstva, pri katerih se stroški prevoza bolj zajedajo v njihove prihodke in pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev za energetsko učinkovitejša vozila.  

Na EU ravni je bil zato ustanovljen Socialni sklad za podnebje, namenjen podpori ranljivih gospodinjstev, mikropodjetij in uporabnikov prevoza, ki jih bo nova shema za trgovanje z emisijami še posebej prizadela.  

Prevozna revščina ni nov pojav, že obstaja. V Sloveniji je obveljala definicija, da gre za pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči. Najpomembnejša je slaba prostorska in prometna dostopnost. Pogosto so za ljudi pomembne lokacije od njihovih bivališč zelo oddaljene, do njih pa ni mogoče enostavno dostopati s prevoznim sredstvom, ki ga imajo na voljo. Najbolj ranljiva skupina so posamezniki, ki živijo na območju brez ustrezne dostopnosti javnega prevoza ali drugih oblik mobilnosti in brez lastnega osebnega avtomobila, kar vodi v manjšo mobilnost, ta pa pogosto vodi v socialno izključenost in slabša kakovost življenja. 

Prevozni revščini so podvrženi materialno revni, prebivalci odročnih območij in ranljive skupine, ki nimajo dostopa do ključnih dejavnosti oziroma si ga ne morejo privoščiti. Tu bi izpostavili predvsem starejše, invalide, tujce, begunce in prosilce za azil, manjšinske skupine, kot je Romska skupnost, otroke in mladostnike, ženske. Pomembno je, da pri načrtovanju in upravljanju prometa pomislimo tudi na te skupine, ki imajo drugačne vzorce potovanj, drugačne potrebe po prevozih kot delovno aktiven moški srednjih let, ki ga imajo načrtovalci prometa navadno v mislih. 

V Ekonomski študiji vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino smo pokazali, da je v Sloveniji prvi kvintilni razred (tj. gospodinjstva z najnižjimi dohodki) nadpovprečno obremenjen z izdatki za prevoz ter da so izdatki za prevoz občutljivi na gospodarske razmere, čeprav se zmanjšujejo sorazmerno manj kot bruto domači proizvod, kar pomeni dodaten finančni pritisk za najbolj ranljiva gospodinjstva v času neugodnih gospodarskih razmer. Rezultati tudi kažejo, da rast cen avtomobilov vpliva na povečanje izdatkov za prevoz v večji meri kot rast cen goriva, saj se v primeru slednjega ljudje odzovejo z uporabo alternativnih oblik prevoza ali omejevanjem prevozov. Ugotovili smo, da morajo oblikovanja politik in ukrepi iti v smer predvsem zagotovitve ustreznega javnega prevoza, ki bo predstavljal sprejemljivo alternativo obstoječemu načinu prevoza za večino prebivalcev Slovenije - avtomobilu. 

projekti

nasveti in pripomočki