V domu starejših občanov Fužine skupaj iščemo rešitve za varnejše in prijetnejše bivanje v času vročinskih valov
V Domu starejših občanov Fužine je v okviru projekta LIFE4ADAPT stekel participativni proces, v katerem skupaj s stanovalci, svojci in zaposlenimi skupaj iščemo rešitve za varnejše in prijetnejše bivanje med vročinskimi valovi. Na podlagi njihovih izkušenj ter raziskav in meritev bivalnega okolja bodo oblikovani konkretni prostorski in organizacijski ukrepi, ki bodo izboljšali kakovost bivanja in služili kot primer dobre prakse za druge domove starejših.
Moč participacije: predstavljamo program 11. konference Dovolj za vse
Devetega septembra z Umanotero vabimo v Mestni muzej Ljubljana, kjer bo potekala 11. nacionalna konferenca Dovolj za vse z naslovom Moč participacije: kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri? Tradicionalno bo konferenca v znamenju dobrih praks, ki jim velja slediti. Oglejte si program in se prijavite!
Skupaj do hladnejšega Hrastnika: od podatkov do konkretnih rešitev
V drugi polovici junija smo v sodelovanju z urbanističnim studiem Prostorož izvedli akcijo mapiranja vročih točk v Hrastniku, kjer smo občane povabili, da z nami delijo kateri deli mesta so poleti najbolj toplotno kritični. Takšne informacije predstavljajo dragoceno dopolnitev strokovnim analizam in meritvam, saj pomagajo prepoznati težave, ki jih podatki sami morda ne razkrijejo.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026 v besedi in sliki
(Samo)zadostnost, inkluzija in skrb za prihodnost Šesta Mednarodna poletna šola politične ekologije je v Ljubljano privabila več kot 120 udeležencev in udeleženk iz celega sveta. Obiskale so jo predvsem študentke in študenti magistrskih in doktorskih programov tujih univerz, ki so imeli na poletni šoli več priložnosti za predstavitev načrtov ali rezultatov svojih raziskav, poleg njih pa je zanimiv štiridnevni program pritegnil še vrsto domačih raziskovalcev in raziskovalk, akademičark in akademikov, predstavnikov in predstavnic nevladnih organizacij, pa tudi uradnic in uradnikov, aktivistov, aktivistk in drugih, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja. Med 29. junijem in 2. julijem smo na Fakulteti [več ...]
Ob dnevu zadrug: način sodelovanja, ki krepi lokalne skupnosti
Podnebni in drugi izzivi 21. stoletja zahtevajo iskanje novih načinov sodelovanja in upravljanja skupnih virov. Ob mednarodnem dnevu zadrug smo opozorili, da lahko zadružni model pomembno prispeva k reševanju številnih izzivov, od prehranske varnosti do energetskega prehoda.
Svetovni dan okolja: osvoboditi se moramo fosilnih goriv
Ob svetovnem dnevu okolja smo članice mreže Plan B za Slovenijo v skupnem sporočilu za javnost opozarile, da je trenutna kriza skrajni čas za prekinitev strukturne odvisnosti od fosilnih goriv, ter pozvale k takojšnji izvedbi ukrepov, ki bodo istočasno izboljšali življenja ljudi in zmanjšali negativne okoljske vplive.
Moč participacije: kako trajnostno upravljati z lokalnimi viri?
Na 11. nacionalni konferenci Dovolj za vse bo v ospredju participacija. Domači in tuji predavatelji bodo podali rešitve za vključevanje ljudi v podnebno politiko in skupnostne projekte na lokalni ravni. Predstavili bodo tudi uspešne prakse (in izzive) v navezavi na ključne vire skupnosti. Prijave so odprte, program sledi kmalu.
Energetska kriza: kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe naj sprejmejo države?
Energetska kriza je vedno zahtevna krizna situacija, na katero se morajo države odzvati, a vprašanje je, kakšne ukrepe naj sprejmejo za blaženje socialnih posledic in za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Naredili smo pregled dosedanjih odzivov, med katerimi so bili mnogi neustrezni, ter kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki jih potrebujemo.
Povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo participativnih prostorskih analiz
V okviru projekta LIFE4ADAPT objavljamo povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo participativnih in prostorskih analiz za prilagajanje na povečane temperaturne obremenitve v domovih za ostarele v Ljubljani.
Mednarodna šola politične ekologije – prijave podaljšane do 1. junija!
Predstavljamo program letošnje Mednarodne poletne šole politične ekologije 2026, ki namerava vzpostaviti večjo konceptualno jasnost samozadostnosti in kritično preučiti njene različne politične pomene. Med 29. junijem in 2. julijem na FDV. Prijave so obvezne.
Močnejše skupnosti, uspešne regije
Po predlogu Evropske komisije naj bi nacionalni in regionalni načrti, ki jih bodo pripravile države članice, postali enotni nacionalni finančni inštrumenti in bodo med drugim glavni vir financiranja podnebnih ukrepov in ciljev pravičnega prehoda. Njihova zasnova bo ključnega pomena, zato pozivamo h krepitvi podpore energetskim skupnostim in pravičnemu prehodu do podnebne nevtralnosti.
Raziskujemo vročino v Hrastniku
5. februarja smo v sodelovanju z Občino Hrastnik v sejni sobi Občine Hrastnik izvedli prvo srečanje s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo na področju ranljivosti, socialne podpore, zdravja in skrbi za prebivalce na območju občine. Udeležili so se ga predstavniki društev upokojencev, programa Starejši za starejše, doma starejših, zdravstvenega doma, društva invalidov, centra za socialno delo, Rdečega križa, vrtca, večgeneracijskih centrov, Občine Hrastnik in Urbanističnega instituta Republike Slovenije. V prvem delu srečanja smo predstavili projekt LIFE4ADAPT. Sledila je predstavitev o poletni vročini kot vse večjem izzivu za zdravje in kakovost bivanja, s prikazom napovedi poviševanja temperatur in naraščanja [več ...]
Mednarodna poletna šola politične ekologije se vrača 29. junija – prijave so odprte!
Ponovno vabimo na FDV - letos med 29. junijem in 2. julijem 2026! Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026 namerava vzpostaviti večjo konceptualno jasnost samozadostnosti in kritično preučiti njene različne politične pomene. Prijave so obvezne.
Prilagajanje domov za starejše na vročinske valove
V lanskem letu smo v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravili terenske oglede in analizo stanja prilagojenosti domov za starejše v Mestni občini Ljubljana na vročinske valove. Ugotavljali smo tudi, kolikšna je toplotna ranljivost lokacij, na katerih se posamezni dom nahaja in kakšen protokol imajo v domovih v času vročinskih valov.
Odprava prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem od 2035 korak nazaj v podnebni politiki
Evropska komisija je v avtomobilskem paketu predlagala omilitev cilja ničelnih emisij za nova vozila do leta 2035, kar bi proizvajalcem omogočilo nadaljnjo prodajo vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Gre za nevaren korak nazaj v evropski podnebni politiki. Z zniževanjem ambicije se ustvarja prostor za nadaljnjo prodajo najbolj onesnažujočih vozil, hkrati pa se umetno zavira prehod na električno mobilnost.
Biogoriva v avtomobilih: slepa ulica za Evropo
Nova analiza organizacije Transport & Environment opozarja, da bi cestni promet, letalstvo in ladijski promet do leta 2050 potrebovali od dva- do devetkrat več naprednih biogoriv, kot jih je mogoče trajnostno zagotoviti.
Izkupiček COP30: goli minimum z eno svetlo točko
COP30 je prinesel le majhne korake, čeprav so potrebni velikanski. Vlade morajo zdaj izbrati odgovornost namesto samovoljnosti, zagotoviti obljubljena finančna sredstva in se zavezati k hitremu, pravičnemu in v celoti financiranemu prehodu stran od fosilnih goriv. Od tega so odvisna življenja, prihodnost ranljivih skupnosti in preživetje Pariškega sporazuma.
CCPI 2026: napredek je, vendar prepočasen
Na danes objavljeni lestvici Climate Change Performance Index (CCPI) 2026 je Slovenija na 28. mestu. To pomeni, da je na lestvici uspešnosti boja s podnebnimi spremembami napredovala za dve mesti in se je po lanskem napredovanju za 11 mest obdržala v družbi držav, ki so na tem področju »srednje uspešne«. Napredek izhaja iz novih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev in sprejetja podnebnega zakona, ki premika cilj podnebne nevtralnosti na leto 2045. Kljub temu pa analiza kaže, da prehod poteka prepočasi, zlasti pri obnovljivih virih energije, rabi energije in ukinitvi subvencij za fosilna goriva. 1. Ključne ugotovitve za Slovenijo Podnebna politika: Slovenija je [več ...]
Zakaj je COP30 pomemben: poziv k resničnim ukrepom za boj proti podnebnim spremembam
V ponedeljek se bo v brazilskem mestu Belem začela letošnja podnebna konferenca Združenih narodov - COP30, ki bo potekala do predvidoma 21. novembra 2025. Ob tem okoljske organizacije po vsej Evropi pozivamo k bolj ambicioznim in pravičnejšim ukrepom za boj proti podnebnim spremembam. Dejstvo je, da sedanja prizadevanja svetovnih vlad ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C – mejo, ki je po mnenju znanstvenikov potrebna za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Zato je eno naših najglasnejših sporočil, da se moramo odmakniti od fosilnih goriv. Nafta, plin in premog še vedno poganjajo večino sveta, vlade pa še naprej porabljajo [več ...]
Onesnažen zrak – prezrta grožnja našemu zdravju
Ko govorimo o onesnaženem zraku, imamo v mislih snovi, ki so tam v prevelikih koncentracijah in škodijo zdravju. Med najnevarnejšimi so delci PM10 (delci s premerom manj kot 10 mikrometrov) in PM2,5 (še manjši delci, s premerom manj kot 2,5 mikrometra), ki nastajajo pri zgorevanju trdnih, tekočih in plinastih goriv, tudi lesne biomase. Z vdihom prodrejo globoko v pljuča, najdrobnejši pa lahko prehajajo v krvni obtok in se nalagajo v srcu, jetrih, možganih, živčevju in drugih tkivih, kjer povzročajo vnetja in resne zdravstvene zaplete. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je onesnažen zrak vodilni okoljski dejavnik tveganja za zdravje, [več ...]
Nova študija razkriva: biogoriva emitajo več CO₂ kot goriva, ki jih nadomeščajo
Že vrsto let opozarjamo na sistemske pomanjkljivosti in okoljsko vprašljivost rabe biogoriv. Kljub temu da so bila biogoriva s strani industrije predstavljena kot »zelena« alternativa fosilnim gorivom, njihova dejanska okoljska in družbena bilanca razkriva številne negativne posledice.
Nevladne organizacije pozivamo vlado k zavrnitvi sporazuma EU-Mercosur
Skupaj z Greenpeace Slovenija, Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskim svetom Slovenije smo na MGTŠ naslovili poziv, naj Slovenija ne podpre sporazuma EU-Mercosur. V njem argumentirano opozarjamo, da predlagani sporazum pomeni resno grožnjo evropskemu in slovenskemu kmetijstvu, okolju, podnebnim ciljem ter standardom kakovosti hrane. Slovenija bi morala slediti državam, ki so zaradi okoljskih in socialnih tveganj sporazum že zavrnile.
Poziv (energetskim skupnostim): bojkotirajmo izdelke podjetja SolarEdge!
Izraelski genocid nad Palestinci iz dneva v dan dobiva vse bolj strahotno podobo. Izraelska vojska je v zadnji vojni ubila že več kot 65.000 Palestink in Palestincev. Vsako uro zaradi izraelskih bomb in načrtnega stradanja v Gazi umre otrok. Genocid, ki se že predolgo odvija pred našimi očmi, posredno podpirajo izraelska podjetja, med katerimi so nekatera prisotna tudi na slovenskem trgu. Izraelsko podjetje SolarEdge je glavni dobavitelj opreme (razsmernikov in optimizatorjev) za sončne elektrarne v Sloveniji. Vsaka kupljena komponenta SolarEdge posredno podpira sistem apartheidne segregacije, razlastitve in genocida. Zato pozivamo, da pri prihodnjih projektih gradnje sončnih elektrarn, posebej skupnostnih, ne [več ...]
Sežiganje dreves za elektriko uničuje gozdove in povečuje izpuste
"Trajnostno" sežiganje dreves za pridobivanje elektrike v velikih termoelektrarnah uničuje gozdove in povečuje izpuste Novo poročilo Sustainable Biomass Program: Certifying the Unsustainable razkriva hude pomanjkljivosti največje svetovne sheme za certificiranje biomase – Sustainable Biomass Program (SBP). Lesna biomasa se pogosto pridobiva s sekanjem dreves za izdelavo lesnih sekancev ali peletov, ki se nato sežigajo v termoelektrarnah. Ti gozdovi so pogosto najbolj biotsko raznovrstni. Certifikat SBP, ki ga vlade in energetska podjetja uporabljajo kot dokaz »trajnosti«, v resnici omogoča: Izsekavanje naravnih, staroraslih gozdov (ker je povpraševanje ogromno, se za pelete ali sekance že dolgo ne uporabljajo več le odpadki iz [več ...]
Objavljeni posnetki predavanj s poletne šole politične ekologije 2025
Strategije za pravični zeleni prehod Pet dni, več kot 150 udeležencev in udeleženk iz 26 držav – od Avstrije, Švedske, Švice do Turčije, Kitajske in Maroka, 11 uglednih domačih in tujih predavateljev in predavateljic, 16 doktorskih seminarjev ter nešteto razprav znotraj in izven velike dvorane ljubljanske Fakultete za družbene vede so zaznamovali Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2025. Pod krovnim naslovom "Strategije za pravični zeleni prehod" smo lahko prisluhnili bogatemu izboru tematsko precej raznolikih predavanj - od prehranske samooskrbe do pravic delavskega razreda, od prihodnosti energetskih skupnosti, do širšega pogleda na to, kako in zakaj se ustvarjajo sodobne krize [več ...]
