Inštitut za kmetijstvo in trgovsko politiko (IATP) in GRAIN v najnovejšem poročilu z naslovom Emissions impossible: How big meat and dairy are heating up the planet predstavljata, v kolikšni meri mesna in mlečna industrija prispevata k globalnem segrevanju ozračja. V poročilo, izdano julija 2018, je bilo zajetih 35 največjih podjetij mesne in mlečne industrije.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je pred dobrimi desetimi leti objavila prvo celostno poročilo o antropogenih emisijah toplogrednih plinov, v katerem se je živinoreja uvrstila zelo visoko, celo pred emisijami celotnega transportnega sektorja. Nadaljnje študije so podprle to začetno oceno emisij in še dodatno potrdile vlogo svetovne živinoreje pri podnebnih spremembah. Kljub ugotovitvam se največja podjetja mesne in mlečne industrije še naprej zavzemajo za čim višjo stopnjo rasti porabe njihovih proizvodov, kar je popolnoma v nasprotju s Pariškim sporazumom, ki so ga leta 2015 dosegle vlade držav z namenom, da bi kolektivno preprečili zvišanje svetovne temperature za 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

Če želimo doseči zastavljen cilj iz Pariškega sporazuma, moramo do leta 2050 skupne svetovne emisije toplogrednih plinov iz 51 giga ton zmanjšati na 13 giga ton (graf 1). V kolikor se bo proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov povečevala z enako hitrostjo kot danes, bo živinoreja leta 2050 lahko predstavljala kar 80% dovoljenih količin emisij, kar pomeni, da bodo cilji iz Pariškega sporazuma nedosegljivi.

 graf 1

Nasprotno kot podjetja v energetskem sektorju se velika podjetja mesne in mlečne industrije uspešno izogibajo javnemu nadzoru nad njihovim prispevkom k podnebnim spremembam. K temu pomembno prispeva pomanjkanje informacij o njihovi količini emisij toplogrednih plinov in slaba splošna ozaveščenost o vplivih živinoreje na okolje. Večina mesnih in mlečnih konglomeratov, ki so zajeti v poročilo, ne razpolaga s poročili o emisijah toplogrednih plinov ali pa so prikazani izpusti nižji od dejanskih (graf 2). Le 4 od 35 podjetij zagotavljajo popolne in verodostojne ocene svojih emisij. Največji konglomerat mesne industrije na svetu, JBS, je poročal o kar 31-krat nižjih emisijah toplogrednih plinov od dejanskih izračunov.

 graf 2

Iz poročila je razvidno, da 5 največjih podjetij mesne in mlečne industrije (JBS, Tyson, Cargill, DFA in Fonterra) prispeva približno enak delež emisij toplogrednih plinov kot vodilno podjetje s področja fosilnih goriv, Exxon Mobil, in znatno višji delež kot Shell ali BP (graf 3).

 graf 3

Poleg tega največjih 20 podjetij mesne in mlečne industrije skupaj proizvede več toplogrednih plinov kot Nemčija, Kanada, Avstralija, Velika Britanija ali Francija (graf 4).

 graf 4

Geografsko gledano, večina emisij mesne in mlečne industrije izvira iz majhnega števila držav oziroma regij. Glavni onesnaževalci so države in regije, ki meso, mleko in mlečne izdelke v veliki meri izvažajo. Med te spadajo Združene države Amerike in Kanada, Evropska unija, Brazilija in Argentina ter Avstralija in Nova Zelandija. Tem državam oziroma regijam je skupno, da imajo presežek proizvodnje in porabe mesa, mleka in mlečnih izdelkov na prebivalca. Te države predstavljajo kar 43% skupnih svetovnih emisij živinoreje, čeprav v njih živi le 15% svetovnega prebivalstva (graf 5).

 graf 5

Da bi se izognili podnebnim katastrofam in izpolnili cilje, sklenjene v Pariškem sporazumu, moramo spremeniti današnje netrajnostne prakse kmetovanja na način, da bodo ustrezale potrebam kmetov, potrošnikov in sveta. Občutno je potrebno zmanjšati proizvodnjo mesa, mleka in mlečnih izdelkov v državah, kjer je moč zaznati tako presežno proizvodnjo kot visoko stopnjo prekomerne porabe le-teh, hkrati pa podpirati prehod na agroekologijo.

Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Povzetek je pripravil Teo Golja.