Kaj dela Focus na tropskem otoku oz. kako delujejo kitajski NVO-ji?

Kako postane tropski otok tvoje domovanje za dva meseca? Prijaviš se na program EU-China NGO Twinning Exchange Program, ki ga v Evropi koordinira CAN Europe, in se povežeš z okoljsko nevladno organizacijo, ki ima sedež na jugu Kitajske. Skupaj spišete delovni program za obdobje izmenjave in oddate prijavo. Če spišete dobro prijavo, ste izbrani. Po ureditvi potrebne dokumentacije, garantnih pisem, vize in podobnega, nekega dne v septembru zvečer pristaneš na letališču. Noč je in zunaj je temperatura 30°C in 99 % vlažnost. Dobrodošli v Sanyi*!

Foto1: Pogovor s skupino študentk za potrebe njihove seminarske naloge o NVO-jih

Naša partnerska organizacija iz Sanye se imenuje BROCA (Blue Ribbon Ocean Conservation Association). Njihovo delo se osredotoča na varovanje oceanov, morskega ekosistema ter na čistočo plaž. Večina njihovih aktivnosti se nanaša na izobraževanje, ozaveščanje, delo s prostovoljci ter organizacijo čiščenja obmorskih območij. Sodelujejo z raznovrstnimi akterji, vse od posameznikov ter univerz do podjetij in seveda – ne pozabimo, da gre za Kitajsko – političnih odločevalcev, a o tem nekoliko kasneje. V sklopu izmenjave je pri nas v Sloveniji gostovala Jinghua iz BROCA junija in julija letos. Preko izmenjave skušamo spoznati delovanje nevladnih organizacij v obeh državah oz. ugotoviti kakšne so glavne razlike, spoznati lokalne in regionalne okoljske konflikte, razvoj na energetskem področju (OVE in URE) ter ugotoviti kako NVO-ji na Kitajskem delajo na področju politik in zagovorništva. Glede slednjega se bom v Pekingu srečal s predstavniki nekaterih NVO-jev, ki so aktivni na tem področju.

Foto2: V pisarni je po kosilu čas za počitek, med pol in eno uro. Vsak dan.

Med NVO-ji na Kitajskem in v večini drugih držav obstajajo specifične razlike. Za Kitajsko so bolj kot civilne nevladne organizacije značilni t.i. GONGO (Governmental Non-Governmental Organizations) – vladne nevladne organizacije. To pomeni, da vladajoča politična struktura (Komunistična partija) ustanovi nevladno organizacijo za določeno področje. Visokim politikom, ki morajo zaradi starostne omejitve zapustiti politiko (ali pa, če se kakšne osebe želijo načrtno rešiti iz visokih političnih sfer), vladajoče strukture ustanovijo GONGO, da lahko ima ta oseba prispevek k državi tudi na ta način. Zato je GONGO-v veliko – so simptom državne ureditve. Vse delajo v skladu in v dogovoru z vlado oz. partijo. Hodijo na partijske sestanke in se tam dogovarjajo kakšne bodo aktivnosti (tudi primer BROCA). Za izvajanje raznih storitev dobivajo sredstva od podjetij in države.

Nevladne organizacije so na Kitajskem v večini primerov podaljšana roka odločevalskih struktur (najsi gre za partijo ali za vlado, ta dvostebrni sistem obvladuje vse sfere odločanja) in delajo po njihovem nareku. To pomeni, da se ne ukvarjajo z za vlado problematičnimi aktivnostmi, temveč izvajajo aktivnosti, ki so v skladu z vladno in partijsko politiko. Zato manjka vloga NVO-jev kot »psov čuvajev oz. watch dog-ov«, ki bi pazili, da so vladne politike in njihovo izvajanje v skladu z zakoni, mednarodnimi konvencijami, trajnostno usmeritvijo in podobno. Takšno delovanje je sankcionirano. Iz pogovorov s člani BROCA je zaznati, da svojo zagovorniško funkcijo vidijo zgolj v občasnem podajanju kakšnih političnih priporočil za specifično področje ali organizacijo kakšne konference o določeni problematiki.

Foto3: BROCA išče nove prostovoljce med študenti na Univerzi Sanya

Vendar jih z našim evropocentričnim pogledom na svet ne smemo enostavno obsojati. Vsekakor ne vemo, kako bi mi delovali v takšnem okolju. Potrebno je izpostaviti, da ima delo, ki ga izvaja BROCA, velik vpliv, predvsem na področju ozaveščanja. Organizacija ima sedež v Sanyi, vendar imajo še nekaj pisarn po celi kitajski obali. Imajo več kot 300.000 prostovoljcev, v njihovi mreži partnerskih organizacij je več kot 50 univerz in več kot 100 podjetij. Udeležil sem se dogodka na Univerzi Sanya, kjer se je predstavilo in iskalo prostovoljce ter člane več kot 50 različnih organizacij, društev in študentskih skupin. BROCA je v dveh dneh pridobila novih 600 prostovoljcev. Vsako leto organizirajo stotine akcij čiščenja plaž in obmorskih območij. Seveda to ni strukturni pristop in na ta način ne bodo rešili problema v celoti, vendar bodo na ta način ozavestili milijone ljudi, ki bodo svoje odpadke raje spravili v koš za smeti. V upravnem odboru BROCA sedijo tudi člani partije in podjetij. Prostor za pisarno jim je v brezplačno rabo ponudila ena izmed kitajskih nacionalnih bank (Banka za gradnjo), podjetje enega izmed članov upravnega odbora jim je doniralo avtomobil, drugega – električnega – so dobili v brezplačno enoletno rabo.

Sem pa bil prejšnji teden nekoliko razočaran nad informiranostjo posameznikov v organizaciji. En dan je na del mestne plaže naplavilo poginjene ribe in podgane. Želel sem pridobiti več informacij, vendar nihče ni vedel nič o samem dogodku, kaj šele o tem, da bi se kaj sumljivega dogajalo s kakovostjo vode. Še za pogine rib v preteklosti so dejali, da je večinoma šlo za ilegalno ravnanje ribičev, ki so z dinamitom lovili ribe, zaradi česar jih je naplavilo na plažo. Kar je nekoliko za lase privlečena zgodba in diši po tem, da politični odločevalci verjetno skrivajo pravi razlog teh poginov, v javnost in medije pa plasirajo precej manj škodljivo razlago. Čudi me, da v BROCA slepo verjamejo uradnim razlagam – to je lastnost, ki je do sedaj nisem zasledil med nevladno sfero.

Foto4: Trgovina z lokalnim sadjem in nešteto različnih prigrizkov

Mogoče sem zaenkrat preveč kritičen in se bo moje mnenje v prihodnjem mesecu spremenilo. Dejstvo je, da obstaja določen šum v komunikaciji in je zelo veliko zadev izgubljeno s prevodom, saj malo oseb govori angleško, pa še ti ne najbolje. Verjetno je tudi res, da mi kot tujcu ne bodo vsega povedali, ker je (politična) kultura na Kitajskem drugačna od naše. Pri nas začnemo in končamo pogovore s kritiziranjem lastne vlade in politikov, medtem ko se na Kitajskem, razen mogoče v kakšnih zaprtih skupinah, o tem ne pogovarjajo.

Sem se pa v teh dneh spomnil tudi filma Sofie Coppola »Izgubljeno s prevodom« in moram reči, da se na trenutke počutim kot Bill Murray, ker nihče ne razume angleško. Brez posameznikov iz BROCA, ki mi pomagajo pri urejanju zadev in opravkih (nakup sim kartice, registracija pri policiji,..), bi bil izgubljen. Nikoli si ne bi mislil, da bom kdaj vesel, ko me v supermarketu zmoti Indijec, vidno bolj zmeden od mene, in v angleščini vpraša kje je tu blizu kakšna trgovina s telefoni. Ne vem, kdo je bil bolj vesel, ampak pogovarjala sva se kar 15 minut.

Foto5: Tujec v mestu. Vse v kitajščini.

In za konec, da ne pozabim: policija želi imeti z menoj sestanek in se trenutno dogovarjamo za termin. Malo me skrbi, ker jim ne bom mogel niti vode ponuditi, saj imam v stanovanju samo en kozarec.

*Mesto Sanya se nahaja čisto na jugu otoka (in province) Hainan. Otok ima približno 35.000 km2 in 10 milijonov prebivalcev. Poleg množice peščenih plaž je večina otoka prekrita s tropskim deževnim gozdom in pragozdom. Če ne bi bilo spornih otokov v Južnokitajskem morju, ki si jih je prisvojila Kitajska, bi Sanya veljala za najjužnejšo točko Kitajske. O strateškem pomenu lokacije priča dejstvo, da je tukaj ena izmed baz kitajske mornarice. Kar pomeni, da na koncu peščene plaže z očesom lahko ujamete bojne ladje v vojaškem pristanišču. Mesto ima že preko milijon prebivalcev, razvoj pa je začelo doživljati po letu 2005, ko se je kitajska vlada odločila, da bo Sanya postala »top« turistična lokacija na Kitajskem, tako zaradi ugodnega podnebja kot naravnih lepot. Pravijo ji tudi »kitajski Havaji«, ker leži na podobni geografski širini, ali »kitajska Florida«, ker se, zaradi toplega podnebja, sem seli vedno več upokojencev. Tropsko podnebje mi jedobrodošlico izrazilo tretji dan po prihodu, ko mi je tajfun za 24 ur onemogočil izhod iz stanovanja. Na srečo, razen precej izruvanih dreves, nisem zasledil novic o kakšnih žrtvah.

Foto6: Mestna plaža v Sanyi