Cena goriva ni zgolj ta, ki jo plačamo na bencinskem servisu, tako kot okoljska škoda goriva ni zgolj ta, ki jo povzročimo z našo vožnjo. Ogromne obremenitve okolja nastanejo tudi pri pridobivanju različnih vrst goriva. Društvo Focus na Dan Zemlje objavlja spletno razstavo, ki prikazuje le delček zgodbe v ozadju polnega rezervoarja, ki je velikokrat zamolčana. Organizaciji Greenpeace se zahvaljujemo za možnost uporabe njihovih fotografij, predvsem pa njihovim aktivistom, ki vdano dokumentirajo nepravičnosti širom sveta. Vabljeni k ogledu!

(Vsebinski del razstave smo podkrepili s podatki, ki smo jih pridobili na spletnih straneh: Greenpeace, Transport & Environment, Wikipedia)

KONVENCIONALNA NAFTA

Dnevno se na svetu uporabi 91 milijon sodčkov nafte na dan, približno 160 ton/s, večinoma za transport. Nafto pridobivajo z vrtanjem in črpanjem na kopnem in na morju. Največje države proizvajalke so države Bližnjega vzhoda, Rusija, ZDA, Nigerija, Venezuela, Mehika, Norveška in Združeno kraljestvo.

V državah Bližnjega vzhoda leži več kot 60 % preostalih svetovnih naftnih zalog, največ v Saudovi arabiji, kjer je tudi največje naftno polje na svetu, Gavar.

KATRANSKI PESKI (TAR SANDS)

Nahajališča katranskih peskov v Kanadi predstavljajo naftne rezerve v velikosti Anglije. Ekstrakcija surove nafte imenovane bitumen izpod neokrnjene divjine zahteva ogromno industrijskega napora z negativnimi vplivi na zemljo, zrak, vodo in podnebje. Nafta iz katranskih peskov je okoljsko najbolj obremenjujoč način pridobivanja nafte.

BIOGORIVA

Biogoriva vendarle niso tako trajnostna, kot se jih rado prikazuje. Predvsem se to navezuje na proizvodnjo tekočih in plinastih ‘agrogoriv’, ki se jih proizvaja iz poljščin, ki so bogate s sladkorjem (sladkorni trs, sladkorna pesa in sladki sirek) ali škrobom (koruza) ter iz rastlin, ki vsebujejo velike količine rastlinskega olja (oljna palma, soja, alge idr.). Iz prvih se z alkoholnim vrenjem pridobiva etilni alkohol (etanol), iz olja drugih rastlin pa se s predelavo proizvedejo goriva za dizelske motorje, kot je npr. biodizel.

Biodizel predstavlja daleč največji delež biogoriv v uporabi v prometu, vendar večina biodizla za zmanjšanje toplogrednih plinov ni nič boljša od goriv na osnovi nafte, v nekaterih primerih celo slabši, ko se upošteva emisij iz posrednih sprememb rabe zemljišč, na katerih so zrasle poljščine (npr. zaradi izsekavanja ekosistemsko bogatega gozda).