Podnebne spremembe so velik svetovni problem, saj vplivajo na številne vidike naših življenj. Evropska unija je tretja največja povzročiteljica emisij toplogrednih plinov na svetu in kot taka odgovorna za velik prispevek k reševanju izzivov, ki jih podnebne spremembe prinašajo.

Za omejitev rasti globalne temperature moramo emisije toplogrednih plinov v EU odločno zmanjšati – za 95 % do leta 2050 ter za 40 % do leta 2020 in 55 % do leta 2030. Takšni cilji zmanjšanja emisij za EU zagotavljajo dovolj veliko verjetnost, da globalno segrevanje omejimo znatno pod nevarni 2 °C in cilj 1,5 °C ohranimo dosegljiv. Države članice EU so cilj 2 °C sprejele, a trenutni cilji zmanjšanja emisij tega ne odražajo. Ti so: 20 % zmanjšanje emisij do leta 2020 in 40 % do leta 2030 ter dolgoročni cilj 80 – 95 % do leta 2050.
Pariški dogovor

Decembra 2015 so svetovne vlade v Parizu sprejele zgodovinski podnebni dogovor. Dogovor, ki vključuje 195 držav, predstavalja osnovo za dolgoročne napore držav v naslavlanju podnebnih sprememb. S sprejetjem dogovora se je delo držav doma šele začelo. Za doseganje ciljev Pariškega dogovora mora ukrepanje doma okrepiti tudi EU.
2030 podnebno-energetski paket

Na vrhu voditeljev držav EU oktobra 2014 so države članice izpogajale in sprejele podnebno-energetske cilje EU do leta 2030. Na podlagi tega mandata Evropska komisija pripravlja zakonodajne predloge za implementacijo ciljev. Sprejeti cilji so: vsaj 40 % zmanjšanje emisij, 27 % obnovljivih virov energije in 27 % cilj za energetsko učinkovitost z možnostjo kasnejše revizije cilja. Vrh EU se je opredelil tudi za reformo evropske sheme trgovanja z emisijami (EU ETS) in razvoj novega okvira upravljanja.

Sprejeti cilji so šibki in prenizki za ohranitev kredibilnosti EU pri naslavljanju podnebnih sprememb ter spodbujanju potrebnega industrijskega in energetskega prehoda. Cilji ne vsebujejo nacionalnih ciljev za obnovljive vire, prav tako ni nacionalno zavezujočih ciljev za energetsko učinkovitost.