Zajemanje in skladiščenje ogljika

Evropska unija je v letu 2009 določila zajemanje in shranjevanje ogljika kot enega od korakov za boj proti spreminjanju podnebja. S tem, da se CO2 zajame v termoelektrarni kjer nastaja in se shrani na različnih lokacijah, naj bi se zmanjšal izpust CO2 v ozračje, kjer povzroča spreminjanje podnebja.

Čeprav Evropska unija ta ukrep ocenjuje kot morebiten ukrep v boju proti izpustom, prinaša zajemanje in skladiščenje ogljika bistvena nova tveganja.

Problemi in tveganja, ki jih prinaša zajemanje in skladiščenje ogljika:

– zaradi napak ali težav lahko pri vseh korakih zajemanja in skladiščenja ogljika pride do uhajanja CO2

– čeprav CO2 ni strupen v ožjem pomenu besede, lahko v primeru sprostitve velikih količin CO2 pride pri ljudeh (in živalih) do smrti zaradi zadušitve: CO2 je namreč težji od ostalih plinov v ozračju in se zaradi tega koncentrira pri tleh ter tako izpodrine ostale pline (med njimi tudi kisik)

– CO2 iz kemičnih procesov lahko vsebuje druge (mogoče še nevarnejše) spojine, ali pa se CO2 v skladišču ‘obogati’ z geokemičnimi snovmi, kot so na primer H2S (zelo strupen) ali CH4 (v stiku z zrakom vnetljiv in eksploziven)

– zlasti v primeru skladiščenja v vodonosnikih lahko nastajajo seizmični dogodki, h katerim štejejo tudi večji potresi, zaradi katerih se nevarnost sprostitve večjih količin CO2 še poveča

– vbrizgavanje CO2 v vodonosnike lahko vodi k dvigovanju formacijskih solnih vod v pitno talno vodo in na zemeljsko površje

– skladiščenje ogljika naj bi bilo dovoljeno samo tam, kjer dokazljivo ni zemljiskih najdišč surovin

– v primeru, da so v (relativni) bližini skladišča za ogljik tudi skladišča jedrskih odpadkov, je možen vpliv CCS na varnost skladiščenja jedrskih odpadkov

– hkratno koriščanje istega območja za pridobitvanje geotermalne energije ter skladiščenje ogljika ni možno

– dolgoročno (vsaj za tisočletja) skladiščenje CO2 je mogoče le, če je skladišče neprepustno zaprto, kar pa je, razen za skladišča zemeljskega plina ali nafte, zelo težko ali celo nemogoče dokazati

– zajemanje ogljika povzroča zmanjšanje izkoristka termoelektrarn in za proizvodnjo dodatne potrebne energije (okvirno 30 % več energije je potrebne) se okoljski vplivi povečajo

– transport CO2 naj bi potekal po plinovodih, pri čemer je tveganje nastajanja ogljikove kisline, če CO2 ni suh in čist, veliko materialov plinovodov pa ni odpornih proti ogljikovi kislini

– pri poizkusih s skladiščenjem v izkoriščenih nahajališčih zemeljskega plina in nafte je prišlo do dvigovanja krovnih slojev, zaradi česar lahko pride do uhajanja ogljika

– učinkovito skladiščenje je možno samo, če je CO2 zelo stisnjen, pri čemer so ponavadi proti visokim tlakom odporne samo formacije v veliki globini

– termoelektrarne pogosto poleg premoga sežigajo še nadomestna goriva (odpadke), vendar pa še ni bilo raziskano, kakšen je vpliv uporabe onesnaženega CO2 na tveganje skladiščenja

Študija o možnostih zajemanja in skladiščenja ogljika, ki jo je za TEŠ izdelal EIMV, ocenuje, da bi skladiščenje CO2 v Sloveniji bilo možno v izkoriščenih nahajališčih nafte ali plina ter v vodonosnikih, pri čemer imajo vodonosniki večji potencial. Študija tudi prikazuje morebitna skladišča CO2.

Kaj lahko naredim?

Več informacij je na voljo v kratkem strokovnem ozadju.

vir: Krupp, E. 2010. Geologische Kurzstudie zu den Bedingungen und möglichen Auswirkungen der dauerhaften Lagerung von CO2 im Untergrund