[Sporočilo za javnost] COP24: Države niso naslovile opozoril o nujnosti ukrepanja za preprečitev podnebnega zloma

Ljubljana, 15. december 2018 – Ob izteku podnebnega vrha v Katovicah (COP24) je jasno, da vlade niso primerno odgovorile na katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki jih je osvetlilo Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Na podlagi zdaj operativnega Podnebnega sporazuma je potrebno v naslednjih dveh letih okrepiti podnebno ukrepanje na raven, ki je po mnenju podnebnih znanstvenikov nujna. Slovenija mora napovedano bolj smelo podnebno politiko iz besed preliti v dejanja.

COP24 ni prinesel jasne zaveze držav, da bodo pred letom 2020 povišale svoje podnebne cilje. Je bil pa uspešen pri sprejemanju relativno učinkovite, čeprav nepopolne, knjige pravil o izvajanju Pariškega sporazuma. V omejenem obsegu je bil dosežen tudi napredek pri zagotavljanju finančne podpore za države v razvoju, ki se spopadajo z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb.

Dobrodošli so bili napori EU pri gradnji zavezništva z drugimi državami in iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja. EU je postavila dober zgled, ko se je skupaj z nekaterimi drugimi članicami t.i. Koalicije za visoko ambicijo (High Ambition Coalition) zavezala, da bo do leta 2020 povišala svoje podnebne cilje za obdobje do leta 2030 v skladu z opozorili Posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C. Ni ji pa uspelo k temu prepričati tudi vseh drugih vlad.

Omenjeno izjavo je podprla tudi Slovenija, ki je za naslednje leto napovedala še podvojitev sredstev za podnebno financiranje držav v razvoju, vključno s prvim prispevkom v Zeleni podnebni sklad.

Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj rezultat COP24 komentira:

“Rezultat COP24 ne naslavlja alarmantnih opozoril iz poročila IPCC in pozivov ljudi k učinkovitemu podnebnemu ukrepanju. Od EU pričakujemo, da bo zagotovila več podpore revnim državam in povišala svoje 2030 podnebne cilje in na ta način vodila z zgledom. Povišanje mora biti bistveno, celo nad 55 % k čemur pozivajo nekatere države članice in Evropski parlament.

To velja tudi za Slovenijo, ki je v okviru podnebnega vrha napovedala okrepitev lastnih podnebnih naporov. Zdaj je čas, da vlada besede prelije v dejanja. Dolgoročna podnebna strategija in nacionalni energetsko-podnebni načrt, ki sta v pripravi in bosta sprejeta do konca leta 2019, morata v skladu z opozorili IPCC opredeliti, kako bo Slovenija dosegla ogljično nevtralnost in emisije do leta 2030 zmanjšala občutno nad zdaj predvidenimi cilji.”

***

Kontakt: Darja Valenčič, darja@focus.si, 031 598 104