Zakaj državljani plačujemo približno dvakrat več davkov kot podjetja? Ključni izzivi davčne pravičnosti v Sloveniji

Zaradi finančne in gospodarske krize so se v zadnjih letih znižali proračunski prihodki, povečal pa se je javni dolg. Slovenska vlada je opredelila dve ključni področji ukrepanja, da bi zajezila nadaljnji upad prihodkov: naslavljanje sive ekonomije in boljšo izterjavo davkov, ki jih podjetja dolgujejo državi [1]. Slovenija je tako načeloma sicer zainteresirana za ukrepe, s katerimi bi se zmanjšalo izogibanje davkom. Kljub temu pa v praksi Slovenija ne podpira vedno progresivnih predlogov ukrepanja, obenem pa sprejema ukrepe, ki še bolj izkrivijo davčno pravičnost v državi. Najbolj vidni izzivi, s katerimi bi se morala soočiti Slovenija, da bi postala bolj pravična država na področju davkov, so na kratko orisani v nadaljevanju.

Srednja in mala podjetja izgubljajo na konkurenčnosti napram multinacionalnim podjetjem
Izogibanje davkom predstavlja za multinacionalna podjetja veliko večjo prednost, kot za mala in srednja podjetja, ki ponavadi ne morejo igrati igre, in tako izgubljajo na konkurenčnosti. Raba nekaterih agresivnejših metod davčnega načrtovanja pomeni, da davčno breme ni porazdeljeno enakomerno med multinacionalna podjetja in mala ter srednje velika podjetja. Multinacionalna podjetja lahko izkoristijo priložnosti davčnega izogibanja skozi delo v večih jurisdikcijah, mala in srednja podjetja pa ponavadi s takšnimi praksami ne morejo tekmovati [2]. Tako izgubljajo na konkurenčnosti napram multinacionalkam.

Izogibanje davkom pomeni manj prihodkov za slovenski proračun in manj denarja za storitve države
Podjetja in bogati posamezniki pogosto pošiljajo svoj denar v davčne oaze, kar pomeni, da se izognejo plačilu davkov v Sloveniji. To pomeni manj prihodkov za slovenski proračun in posledično manj razpoložljivih sredstev za financiranje državnih storitev v Slovenijij. Slovenija je le majhna riba v igri skrivanja denarja v davčnih oazah, ni pa popolnoma odporna na čare te igre: Panamski dokumenti so razkrili, da številna slovenska podjetja in državljani ter državljanke Slovenije poslujejo preko davčnih oaz [3]. Nekatere ocene govorijo, da iz Slovenije v davčne oaze pobegne 50-75 milijard evrov, vendar pa jih vice-guverner Banke Slovenije označuje za pretirane [4].

Prebivalci in prebivalke so davčno dvakrat bolj obremenjeni kot podjetja
Med relativno davčno obremenitvijo prebivalk in prebivalcev Slovenije ter podjetji obstaja precejšen razkorak, ki še narašča. Podjetja plačajo relativno vse manj davka (stopnja davka na dobiček se je iz ravni 25 % v letu 2006 znižala na 17 % do leta 2013 in ostaja na tej ravni tudi v 2016; načrt je bil to stopnjo znižati celo do 15 % do sedaj [5]). Kljub temu uživajo iste storitve države kot prebivalke in prebivalci, ki plačujejo – relativno gledano – okvirno dvakrat več kot podjetja: povprečna letna stopnja davkov in prispevkov je v letu 2015 znašala 34,88 % [6].

Koristi davčnih olajšav so vprašljive
Le malo je dokazov, ki bi jasno izkazali koristi davčnih olajšav za podjetja. Podjetja imajo na voljo številne davčne olajšave ali spodbude, ki naj bi povečale konkurenčnost. Obenem te olajšave in spodbude pomenijo manj prihodkov za proračun. Koristi teh olajšav in spodbud so vprašljive. Učinki olajšav in spodbud so dokaj slabo raziskani, razpoložljive ocene pa kažejo, da empirični rezultati ne izkazujejo pozitivnih učinkov olajšav in spodbud na povečanje zaposlenosti, učinki na investicije pa so zanemarljivi. Glede na takšne ocene je priporočljivo opustiti davčne olajšave in spodbude za podjetja [7].

Tekma do dna: komu koristi?
Vse več držav vstopa v igro ponujanja vse nižjih davčnih stopenj za podjetja in ponujanje davčnih spodbud. Oboje ponuja aktraktivno priložnost za plačevanje manj davkov. Ta igra se hitro spreminja v tekmo do dna, ob kateri se moramo vprašati, komu takšna tekma koristi. Slovenija na ta način želi pritegniti tuje neposredne investicije (TNI), vendar raziskave kažejo, da TNI ne pritegnejo le nizke davčne stopnje, pač pa pomembnejšo vlogo za privabljanje TNI igrata bolj stabilno poslovno okolje in jasna razvojna strategija države [8]. S tem, da stavimo na davčne spodbude kot na glavno vabo za TNI, Slovenija izgublja prihodke od podjetij, ne naslavlja pa TNI.

Nekatere opisane izzive je mogoče nasloviti samo skozi sodelovanje z mednarodno skupnostjo, nekatere pa je mogoče nasloviti v Sloveniji. Medtem ko je potrebno problem davčnih oaz in izogibanja davkom preko njih reševati skozi tesno sodelovanje z drugimi državami, je problem vse nižjih davčnih stopenj in davčnih spodbud za podjetja mogoče nasloviti doma. V mednarodnih naporih Slovenija lahko prispeva z aktivno podporo močnih rešitev za popolno transparentnost transakcij multinacionalnih podjetij, še posebej skozi poročanje po posameznih državah, ki bi Sloveniji omogočilo pridobivati podatke multinacionalnih podjetij o obsegu njihovih poslov in dobičkov v Sloveniji. Slovenija lahko na mednarodni ravni prispeva veliko tudi z zahtevo po popolni transparentnosti upravičenega lastništva podjetij, vključno z javnim dostopom do teh informacij. Nenazadnje lahko veliko naredi s tem, da aktivno podpre ustanovitev globalnega davčnega organa pod okriljem Združenih narodov. Čeprav Slovenija načeloma podpira napore EU, da naslovi izogibanje davkom, bi morala igrati bolj proaktivno vlogo pri zahtevah o transparentnosti, še posebej ko gre za javni dostop do podatkov in poročil podjetij. Slovenija se pogosto postavi na stran podjetij s tem, da predlagane ukrepe EU označi kot prekomerno administrativno breme za članice [9], kar se lahko interpretira kot blokiranje napredka pogajanj med državami EU. Obenem Slovenija ne bi smela odpirati vrata za prakse, kot so vnaprejšnji cenovni sporazumi, ki omogočajo podjetjem rabo nižjih davčnih stopenj (predlog novele k Zakonu o davčnem postopku vpeljuje možnost te prakse v slovenski pravni red [10]). Slovenija bi morala tudi temeljito preučiti učinke davnčnih spodbud za podjetja skozi analizo stroškov in koristi. Le tako bi lahko začelo informirano razmišljati o tem, kaj so resnične ugodnosti, ki jih lahko ponudimo podjetjem, namesto da jim ponujamo vse več pravno dovoljenih možnosti za izmikanje plačevanju davkov.

 

Blog je del mednarodnega Tax Justice Blogging Day, ki je organiziran v sklopu projekta Gibanje za davčno pravičnost. #taxjustice

 

[1] http://ekvilib.org/images/stories/BegKapitala/Skriti%20dobicki%20-%20vloga%20EU%20pri%20podpiranju%20nepravinega%20mednarodnega%20davnega%20sistema.pdf
[2] http://www.ekvilib.org/images/stories/BegKapitala/porocilo%20Leva%20roka%20desni%20zep.pdf
[3] http://www.delo.si/assets/info5/dosje/panamapapers/goto.html
[4] http://www.mladina.si/173496/davcne-oaze-iz-slovenije-naj-bi-odslo-med-50-in-75-milijardami-evrov/, http://www.rtvslo.si/slovenija/ameriski-ekonomist-slovenci-ste-v-davcne-oaze-prenesli-75-milijard-viceguverner-pretirano/332114
[5] http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Davki_in_carine/Predlogi_predpisov/2016-07-13_ZDDPO_2N_jav.pdf, http://evem.gov.si/info/poslujem/davki/davek-od-dohodkov-pravnih-oseb/, http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davek-od-dohodkov-pravnih-oseb-ostaja-na-17
[6] http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Prispevki_za_socialno_varnost/Povezave/Povprecna_letna_stopnja_davka_in_prispevkov.pdf
[7] http://www.eipf.si/uploads/tx_tspagefileshortcut/wps-eipf-01-si.pdf
[8] http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KBBC3E0B189C353ACC1257B6300399B11/$file/Japti_TNI_SP10_12.pdf
[9] http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2016/sevl77-16.pdf
[10] http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Davki_in_carine/Predlogi_predpisov/2016-05-24_ZDavP-2J-medr.pdf