Želimo si, da bi razprava o jedrski energiji in NEK2 v Sloveniji temeljila na osnovi številk, dejstev in referenc ter upoštevala tudi realne stroške postavitve NEK2. V prispevek k tovrstni demokratični razpravi, z dovoljenjem avtorja, Zorana Kusa, objavljamo članek z uvodnim spremnim besedilom. Vabljeni k branju!
avtor: Zoran Kus, geograf, sociolog, strokovnjak za podnebno krizo
Glavni namen tega članka je predvsem prispevati k demokratični, liberalni in odprti razpravi (z različnimi pogledi) glede izbire stroškovno učinkovite in trajnostne energetske prihodnosti Slovenije. In za demokratični vseljudski referendum, tudi glede na osnutek novega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta Slovenije – NEPN 2023 potrebujemo vsaj dve opciji – scenarija: a) 100% obnovljivi viri energije – OVE scenarij in b) kombinirani jedrski scenarij z OVE, ki pa morata biti tudi ovrednotena – opremljena z vsemi relevantnimi neodvisnimi številkami, stroški, cenami, mednarodnimi referencami in dejstvi. Brez teh številk seveda ne moremo organizirati, niti govoriti o demokratičnem, poštenem, in pravičnem vseljudskem referendumu. Vrednotenje teh scenarijev na osnovi neodvisnih in nepristranskih mednarodnih referenc je najbolj pomembna naloga in vprašanje in hkrati eno relativno najbolj enostavnih, saj so parametri za izračun dokaj dobro poznani. To še zdaleč ni raketna znanost, ali kvantna mehanika, ali teorija singularitete, kot se izgovarja državna energetika. Te številke potrebujemo čim prej, zato jih mora vlada in državna energetika takoj, ko je le mogoče, tudi pripraviti. Podjetje Gen energija ima številke za jedrski scenarij že dolgo in zagotovo pripravljene, žal pa so “3-krat zaklenjeni” v trezorju kot poslovna tajna (oni že dobro vedo zakaj). Javnosti bi Gen energija seveda želela predstaviti zgolj zelo ukleščenega in popolnoma sebi v prid, torej bistveno podcenjenega, saj drugače posla ne bo dobila. Izgovor, da danes stroškov jedrskega projekta še ni mogoče izračunati, ker še nimamo konkretnih ponudb, ali pa jih ne smemo povedati na glas, “da ne bi ponudnikom jedrske tehnologije odkrili kart” (izjava državnega sekretarja za JEK2), je banalna neumnost in sveta preproščina v izjavah visokih predstavnikov energetike in vlade. Za OVE scenarij pa je te številke še potrebno zložiti skupaj, za kar pa v državni energetiki žal ni prav nobene volje, saj odločno preferira zgolj za njih zaenkrat prevladujoči jedrski scenarij, medtem ko je majhen delež OVE k prevladujočemu deležu jedrske energije zgolj lepa gesta. Količina – odstotek OVE (predvsem sončne in vetrne energije) v skupni končni rabi električne energije pa je po predlogu državne energetike žal zgolj za okras, še zlasti ob čisto novih apetitih Gen energije za 2400 MW jedrsko opcijo (torej za gradnjo celo dveh jedrskih reaktorjev). Zato bi morala vlada in državna energetika obvezno pripraviti še številke za OVE scenarij, številke za jedrskega pa recenzirati z mednarodnimi referencami ter resničnimi stroški in cenami.
Izračun celotnih stroškov kapitala (torej stroški kapitala preko noči – OCC + cena kapitala) za oba navedena energetska scenarija mora temeljiti na primerljivih postavkah – na primer: projekt 10-15 TWh jedrskega scenarija in 10-15 TWh OVE scenarija velikih sončnih in vetrnih elektrarn (+ sedanje HE, itd). Oba scenarija je potrebno stroškovno in cenovno ovrednotiti po mednarodnih neodvisnih in nepristranskih referencah in analizah. Diskrecija statistične napake v velikosti 5-10% seveda ni nobena velika težava za začetek, toda oba scenarija morata to napako upoštevati enako v plus ali v minus. Šele na tej osnovi bo mogoče izračunati izravnano ceno energije (LCOE), torej t. i. dolgoročno stroškovno ali lastno ceno elektrike v kilovatnih urah – kWh za obe opciji v celotni življenjski dobi. K tej lastni ceni elektrike (LCOE) pa je nato potrebno podati še maloprodajno končno ceno elektrike za gospodinjske in gospodarske porabnike (torej lastna cena + marža, omrežnina, davki in prispevki). IN TA KONČNA CENA KILOVATNE URE ELEKTRIKE IN CENA NA POLOŽNICI JE TISTA, KI NAJBOLJ ZANIMA VSE LJUDI IN CELOTNO GOSPODARSTVO. In ljudje bodo na vseljudskem referendumu o energetski prihodnosti Slovenije zagotovo glasovali za nižjo položnico, to je menda jasno in logično. Ostali kriteriji, čeprav pomembni, bodo igrali sekundarno vlogo. In šele ko bomo te nepristranske številke pridobili od vlade in jih jasno predstavili javnosti preko medijev in vseh ostalih oblik komuniciranja z javnostmi, je mogoče organizirati vseljudski referendum, ki naj pokaže zmagovalno in izbrano opcijo, ki ji moramo nato vsi v Sloveniji slediti.
Do takrat pa mora vlada ustaviti tako pripravo Resolucije o drugi jedrski elektrarni – JEK2 v DZ (ki je planirana v kratkem), kot specialnega Zakona o JEK2 (sprejetje je predvideno v DZ že v roku 1 leta) in prostorskega umeščanja JEK2 (planirano od pomladi 2024 dalje, po dopolnjeni vlogi Gen energije za ta namen). Resolucija o JEK2 in Posebni zakon o JEK2, ki bi bil t. i. “Magna Hoče” zakon, bi namreč na Ustavnem sodišču zagotovo padla, če bi bila pripravljena in sprejeta v DZ pred referendumom o energetski prihodnosti Slovenije. Padla pa bi na Ustavnem sodišču tudi po referendumu o energetski prihodnosti Slovenije, saj bo le-ta zagotovo pokazal močno in prevladujočo podporo ljudi za OVE scenarij, ki je mnogo cenejši od jedrskega scenarija. OVE scenarij je varen, trajnosten, novodoben, temelji na novih tehnologijah in pametnem omrežju, je etičnem, skladen z ustavo, prijazen do ljudi, in zmagovalec energetskega prehoda, kar nazorno prikaže pričujoči članek.
Glavni poudarki članka
Potrebujemo trajnostno energetsko politiko, ki bo temeljila na učinkoviti in manjši rabi energije, novih tehnologijah, pametnem omrežju in na obnovljivih virih. Za učinkovito reševanje podnebno-energetske krize in za nujni zeleni prehod, moramo tudi v Sloveniji zagotoviti vključujočo in odprto demokratično javno razpravo na osnovi neodvisnih strokovnih analiz in mednarodnih referenc.
Celotni stroški kapitala za JEK2 bi za manjši 1100 MW reaktor presegli 15,5 milijard EUR, za večji 1600 MW reaktor pa 22,5 milijard EUR.
Izravnana cena električne energije bi iz JEK2 presegla 170 evrov na megavatno uro (EUR/MWh), brez omrežnine in marže ter davkov in prispevkov za uporabnike; nesubvencionirana cena elektrike iz novih velikih vetrnih in sončnih elektrarn pa bi bila okrog 45 oz. 55 EUR/MWh.
Umetna inteligenca Bard Google ugotavlja, da so zmagovalec energetsko-zelenega prehoda obnovljivi viri energije, in da so le-ti mnogo boljša izbira za energetski prehod kot jedrska energija.
Poleg temeljite prenove državne energetike je za sodobno trajnostno energetsko politiko in prakso nujna še nadgradnja celotne državne in javne uprave ter lokalne samouprave, in prenova odborov Državnega zbora v smeri integracije in razumevanja trajnostne komponente.
Med glavnimi razlogi za neetičnost jedrske (fisijske) industrije sta nevarnost in tveganje za jedrske nesreče velikega obsega z nepopisnimi posledicami in človeškimi tragedijami ter potencialno enormno škodo.
Ustave številnih držav sveta, tudi Ustava Slovenije (72. člen), zagotavljajo pravico do zdravega življenjskega okolja. Jedrska industrija predstavlja enormno tveganje za zdravje in okolje, zato je v nasprotju z ustavo.
Celoten članek
Članek lahko preberete TUKAJ, bil pa je tudi objavljen v prilogi V Soboto dnevnika Večer (dne 21.10.2023) in je dostopen tudi na povezavi: https://vecer.com/v-soboto/analiza-aktivni-nosilci-energetskega-prehoda-in-ne-zgolj-pasivni-zasledovalci-10342583.
