Bo leto priložnosti tudi leto dejanj?

Nevladne organizacije leto 2020 imenujemo leto podnebne ambicije. Letošnje leto mora biti leto, ko bodo besede zamenjala dejanja. In prav zdaj smo v središču jesenskega dogajanja, ki bo odločilno vplivalo na prihodnost naše in prihodnjih generacij.

Že ob sprejetju Pariškega podnebnega sporazuma konec leta 2015 je bilo jasno, da bo leto 2020 prvi pomemben mejnik v naslavljanju podnebne krize. Ob ugotovitvi, da nas trenutni nacionalni cilji pogodbenic sporazuma vodijo v vsaj 3 °C toplejši svet, so se države zavezale, da do konca letošnjega leta predstavijo svoje nove, izboljšane cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. S tem bi k skupnim naporom za doseganje ciljev sporazuma pristavile svoj bolj pravičen delež. Sporočilo znanstvene skupnosti je namreč jasno – za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C in preprečitev podnebnega zloma je ključno ukrepanje in zmanjšanje emisij v obdobju do leta 2030.

Dogajanje je trenutno pestro tako na evropskem kot na domačem parketu. Na evropski ravni potekajo pogovori in pogajanja o izvajanju Evropskega zelenega dogovora, katerega del je tudi predlog Evropskega podnebnega zakona o novem evropskem proračunu, ki lahko skupaj z evropskim mehanizmom za okrevanje zagotovi potrebna sredstva za doseganje podnebnih ciljev in trdne temelje za prehod v podnebno nevtralnost ter o nedavnem predlogu Evropske komisije o zvišanju podnebnega cilja EU do leta 2030 na vsaj 55 %. Doma se je prejšnji teden zaključila javna razprava o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, pripravlja se seznam pomembnih investicij, ki bodo podprte s sredstvi evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. To je le nekaj priložnosti, ki so politikom na voljo, da še pravočasno preidejo od besed k dejanjem.

In prav dejanja so tisto, kar zahtevajo ljudje. Kar 93 % Evropejcev se po zadnjem preverjanju javnega mnenja v posebni raziskavi Eurobarometra o podnebnih spremembah strinja, da so podnebne spremembe resen problem. Odločno ukrepanje zahtevajo mladi – globalni protest v okviru gibanja Petki za prihodnost je konec septembra znova pokazal, da boj mladih za varno podnebje ne bo usahnil. Ukrepanje zahtevajo podjetja, sindikati in lokalne skupnosti – združeni se oglasijo ob vsaki pomembni priložnosti in od politikov zahtevajo več. Bolj smelo ukrepanje od držav pričakujejo tudi sodišča – najprej se je o nezadostnosti vladnih ukrepov lani izreklo nizozemsko vrhovno sodišče, letos je enako odločilo vrhovno sodišče na Irskem.

Vse to kaže, da so pričakovanja jasna in pritisk javnosti na odločevalce vse večji. Vidni pa so tudi že prvi rezultati tega pritiska. Nekatere evropske vlade, npr. Danska, Švedska in Finska, so si že postavile ambicioznejše cilje, novice o predčasnem zapiranju rudnikov premoga ali termoelektrarn po Evropi so vse pogostejše. Za strožji 60 % cilj do leta 2030 se je zavzel tudi okoljski odbor Evropskega parlamenta. Na drugi strani Evropska komisija s predlogom za vsaj 55 % cilj do leta 2030 še ni zadostila znanstvenim dognanjem, a je ta predlog, gledano širše, kljub temu spodbuden in rezultat naraščajočega pritiska z vseh strani.

Politika se torej počasi premika v pravo smer, le odnehati ne smemo. Nova priložnost je že pred nami. EU se lahko še v tem mesecu izkaže in sprejme višji cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, ki bo skladen z zavezami Pariškega sporazuma in pravičen glede na odgovornost in zmožnost EU za ukrepanje. 23. oktobra bodo o predlogu novega EU cilja za 2030 odločali predsedniki vlad in držav. Do takrat pa – ohranimo odločnost in stopnjujmo pritisk!

Barbara Kvac, vodja programa Podnebje v Focusu, društvu za sonaraven razvoj

Uvodnik je bil objavljen v oktobrskih e-novicah mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor.