NAČELA PAMETNE VOŽNJE

Ne pospešujmo preveč, ne startajmo prehitro, ne zavirjamo brez potrebe, ne vozimo prehitro.

Uporabljajmo pravilno prestavo. Vožnja v nižji prestavi kot je potrebna , prekomerno porablja gorivo, kakor tudi vožnja po klancu in ovinkih v najvišji prestavi.

Za vžig porabimo manj bencina kot za prazen tek - če ocenimo, da bomo morali stati več kot 10 sekund, izključimo motor.

Vsaj enkrat mesečno preverimo, ali so gume dovolj napihnjene, in sicer, ko so hladne. Polne gume imajo prednje okoli 2.2 bara in zadnje okoli 2 bara

Če se moramo v službo voziti z lastnim avtom, se prepričajmo, da je naš avto dobro vzdrževan in se držimo načel pametne vožnje.

Izposoja avtomobilov za čas, ko ga nekdo drug ne potrebuje, predstavlja pomemben način za izkoriščenost avtomobilov.

Za potovanje na sestanke in opravke uporabimo javna prevozna sredstva, pojdimo peš ali vzemimo kolo. Zadnja dva načina sta tudi koristna za zdravje. Zaposlenim lahko ponudimo vozovnice za javni promet namesto uporabe taksijev ali (službenih) avtomobilov.

Dogovorimo se s sodelavci, pa tudi sosedi ali znanci, ki imajo isto pot, da se peljemo skupaj, stroške pa lahko razdelimo. Na delovnem mestu lahko naredimo seznam ljudi, ki stanujejo drug blizu drugega in ga razdelimo sodelavcem; deodajalca pa prosimo, naj s privilegiji (npr. brezplačno parkirno mesto) podpre zamisel »voznih skupnosti«.

Med sodelavci (zaposlenimi) opogumljajmo uporabo javnih prevoznih sredstev, vozne skupnosti in delitev avtomobilov. Ti načini so hkrati bolj zabano in lahko pozitivno vplivajo na odnose med sodelavci.

Bojkotirajmo vse izdelke, ki škodujejo katerikoli komponenti okolja (krzneni plašči, razpršila ipd.).

Izbirajmo ekološke izdelke. Biološke kmetije imajo 7 osnovnih prednosti: lokalnost, izboljševanje zemlje, kvaliteto pridelka, majhna poraba energije, zadovoljstvo zaposlenih, ne onesnažujejo in ohranjajo biološko raznovrstnost.

Po nakupih se ne podajamo z avtomobilom. Raje uporabljajmo sredstva javnega prevoza, ali še boljše - odpravimo se v trgovine, ki so nam najbljižje

Kupujmo gospodinjske aparate, ki sodijo v energijski razred A. Danes stanejo res malce več, toda ponavadi se še prej kot v petih letih izkažejo za cenejše kot ostali izdelki, saj porabijo bistveno manj elektrike.

Ne kupujmo zmrznjene hrane. Pakiranje in priprava zmrznjene hrane je energetsko zelo potratno, zato izbirajmo svežo hrano.

Izbirajmo čimmanj rafinirana živila, izogibajmo se aditivom, barvilom in konzervansom. Kupujmo sadne sokove namesto pijač, presno meso namesto klobas, sire namesto topljenih sirov itd.

Kupujmo osnovna živila in jih doma sproti pripravljamo, pri pripravi pa uporabljajmo sveže ali posušene začimbe namesto začimbnih mešanic in jušnih kock.

Kupujmo domače vrste; tako pomagamo, da jih ne bodo izpodrinile nove, standardizirane vrste z velikih posestev.

Prilagodimo se sezoni - kupujmo sezonsko sadje in zelenjavo.

Kupujmo hrano, ki je pridelana lokalno. S tem znižujemo stroške za nepotebno skladiščenje, prevoz in disitribucijo, in tako prihranimo pri energiji, gorivu in režijskih stroških ter prispevamo k zmanjševanju toplogrednih emisij.

Orodje si lahko izposojamo ter tako prihranimo vire, potrebne za izdelavo ter denar. Izposojanje orodja in malih vrtnih strojev pomeni pametno izkoriščanje virov in je dober zgled drugim.

Za božič oz. novo leto lahko uporabimo živo novoletno jelko, ki jo po praznikih iz lonca posadimo na vrt ali drugam v naravo.

Opustimo »kozmetično« škopljenje (za lepši videz) in »koledarsko« škropljenje (proti proti nevarnostim, ki sploh še ne obstajajo).

Sajenje nekaterih koristnih rastlin med vrtnine je enostavna tehnika, ki uporablja popolnoma naravne metode zatiranja škodljivcev.

Sadimo avtohtone rastline, ne pa eksotov in hibridov, ki so občutljivi na bolezni in škodljivce. Domorodne rastline tudi potrebujejo manj vode, manj gnojil in manj časa.

Nikoli ne iztrebljajmo mrčesa do kraja, lahko pa ga ekološko omejimo, če se preveč razmnoži.

Namesto umetnih, uporabimo rajši številna naravna gnojila (npr. kompost, deževniki) in naravne pesticide (npr. škropilo pripravljeno iz gabeza, kopriv, roženine ali mehkega mila).

Možnosti za razvoj škodljivcev lahko zmanjšamo, če sadimo ob pravem času, na pravem kraju, ob pravih vremenskih pogojih in ne preveč nagosto, če sadimo v kvalitetno zemljo, če kolobarimo in če drugo ob drugi sadimo rastline, ki se prenašajo.