Preverimo vsebino pralnih praškov in uporabljajmo tiste, ki so okolju prijaznejši kot ostali. Prašek naj bo obvezno brez fosfatov.

V stranišču in kopalnici ne uporabljajmo agresivnih čistil in sredstev za dezinfekcijo, pač pa raje naravna sredstva, kot so kis, limona ali sol. Ne uporabljajmo sredstev za odišavljenje WC školjke.

Uporabljajmo čim manj pralnega praška (količine opisane v navodilih so ponavadi prevelike).

Če kemikalije (praški, čistila, šamponi…) že uporabljamo, potem storimo to v čim manjših količinah in čim manj koncentrirano.

Uporabljajmo čim manj kemičnih čistil in namesto tega malo tople vode, več časa in več mehanskega dela.

Gradbene odpadke oddajamo v zbirnih centrih komunale. Za Ljubljano je to npr. Zbirni center Barje.

Če imamo možnost, kompostirajmo lastne organske odpadke. (iz kuhinje in iz vrta). Tako lahko prispevamo k zmanjšanju deleža bio odpadkov na odlagališčih (v Sloveniji – 39%), s tem zmanjšamo vrsto problemov od nastajanja toplogrednih plinov, do nastajanja organskih kislin, v zemlji na svojem vrtu pa ohranjamo koristne snovi.

Pri kupovanju , bodimo pozorni na količino embalaže in jo poskušajmo zmanjšati s tem, da jo zavrnemo.

Vsakokrat ko gremo v trgovino, imejmo s seboj platneno vrečko za večkratno uporabo. Poleg tega pa še vrečke za tehtanje zelenjave in sadja, ki jih lahko uporabimo večkrat. Kupci imamo pravico zavračati nakupovalne vrečke, plastično embalažo in vse, kar je iz obstojne plastike.

Stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pestcidi, pralna in kozmetična sredstva so nevarni odpadki. Oddamo jih lahko direktno zbiralcem (baterije – trgovinam z baterijami, odpadna olja – bencinskim servisom) ali pa z njimi počakamo na organiziran odvoz, ki je organiziran nekajkrat letno.

V zabojnike za ločene komunalne odpadke sodijo le tisti materiali, katerim je namenjen. Tako, na primer, stekleno embalažo izpraznemo in ji odstranimo pokrovček, preden jo oddamo v zabojnik.

Poplavi nenaročenih tiskovin se lahko izognemo tako, da na svoj poštni nabiralnik prilepimo nalepko, ki jo kupimo na pošti.

Odpadke pred odlaganjem čimbolj stisnemo in s tem čimbolj izkoristimo prostornino.

Veliko stvari, ki jih ne rabimo več, lahko komu podarimo. Tudi na ta način ohranjamo dragocene naravne vire.

Pri ravnanju z odpadki se vedno držimo načela »Zmanjšaj – Ponovno uporabi – Recikliraj« po enakem vrstnem redu. Nastajanje odpadkov preprečujemo, če pa že odpadek nastaja, ga vsaj reciklirajmo.

Velika dvojna okna na južni strani spuščajo v hišo zelo veliko sončne toplote.

Pri novogradnjah se posvetimo izdelavi premišljenega načrta gradnje, ki bo upošteval teren, podnebje, lego sonca ipd. Temu nato prilagodimo razporeditev prostorov.

6 sprememb, s katerimi lahko zmanjšamo porabo energije v starejši hiši: izolirajmo podstrešje, vstavimo dvojne šipe, izolirajmo votle stene, zatesnimo okna in vrata, izolirajmo bojlerje in cevi, ter namestimo termostate na radiatorje.

Izolirajmo vodo povsod tam, kjer je speljana skozi neogrevan prostor.

Da prihranimo energijo, ki bi uhajala skozi steno za radiatorji, lahko za radiator postavimo reflektor. Lahko ga kupimo ali izdelamo sami, tako da lepenko prevlečemo z aluminijevo folijo.

Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken in na netesna okna prilepimo samolepilni trak za tesnenje.

Za pasivno ogrevanje s sončno toploto lahko posrbimo že pri obstoječih hišah tako, da na južno stran postavimo steklenjak ter južno steno prebavamo temno.

Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken in na netesna okna prilepimo samolepilni trak za tesnenje.

Za pasivno ogrevanje s sončno toploto lahko posrbimo že pri obstoječih hišah tako, da na južno stran postavimo steklenjak ter južno steno prebavamo temno.

Za pasivno ogrevanje s sončno toploto lahko posrbimo že pri obstoječih hišah tako, da na južno stran postavimo steklenjak ter južno steno prebavamo temno.