Zelo verjetno je, da bodo Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija zamudile rok oddaje. V kolikor roka ne bodo upoštevale, bodo kršile zakon. Poleg tega se države, ki so informacije o svojih načrtih že objavile, zdijo zelo zadržane glede uvedbe odločnih ukrepov, ki bi pomagali v boju proti klimatskim spremembam. Večina osnutkov nacionalnih programov je skromnih. Okoljske nevladne organizacije obžalujejo te negativne signale glede na pomen trgovanja z emisijami za uresničevanje obvez, ki jih EU sprejela s Kjotskim protokolom. Medtem ko se je EU zavezala k 8 % znižanju emisij toplogrednih plinov do leta 2012 v primerjavi z letom 1990, zadnji podatki Evropske okoljske agencije (European Environment Agency) kažejo na to, da so emisije toplogrednih plinov v splošnem pravzaprav v porastu (+0,3 odstotka v letu 2004). Trend se ne bo izboljšal, v kolikor se bo nadaljevalo razdeljevanje prevelikih količin emisijskih kuponov, začrtanih v nacionalnih razdelilnih načrtih, kot smo jim bili priča v obdobju 2005-2007. Okoljska učinkovitost trgovanja z emisijami EU je v njegovi drugi fazi lahko dosežena le s pomočjo strožjih omejitev količin emisijskih kuponov, kredibilnimi pravili razdelitve in transparentnostjo metod razdelitve, podatkov in procesov.

KAJ MORA BITI STORJENO:
• Upoštevanje roka – Članice EU morajo svoje nacionalne alokacijske načrte oddati v roku. Če tega storijo, bi Evropska Komsija morala storiti vse, da zagotovi, da se trgovanje z emisijami jemlje resno, vključno z izrekanjem kazni za kršitev pravil na področju trgovanja z emisijami.
• Odločnejši državni razdelilni načrti – Sprejete morajo biti odločnejše omejitve količine emisijskih kuponov za emisije CO2. V povprečju morajo biti vsaj 9 odstotkov nižje od prve implementacijskega obdobje (Komisija predlaga povprečno znižanje 6 odstotkov). Da bi zagotovili pravilno delovanje trga v namen, za katerega je bil ustanovljen, mora biti na voljo manj emisijskih kuponov. Vendar pa osnutki pričajo o tem, da so bili podatki o emisijah iz leta 2005 komaj upoštevani na Poljskem, Irskem, v Flandriji v Belgiji, v Estoniji, Litvi, na Slovaškem in Češkem, kjer načrtujejo povišanje količine emisijskih kuponov.
• Javna dražba emisijskih kuponov – Smernice, ki jih je izdala Evropske komisija, vključujejo možnost, da države članice postavijo na javno dražbo 10 odstotkov emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012 in na ta način ustvarijo dobiček za namene administracije. V tem trenutku javne dražbe za del emisijskih kuponov načrtujejo le Irska, Nizozemska, Litva in Velika Britanija, vendar v obsegu, ki je znatno nižji od 10 odstotkov.

Opombe urednikom:
• Shema EU za trgovanje z emisijami je prvi obvezen mednarodni sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov na svetu. Je najpomembnejši instrument podnebne politike EU za uresničevanje mednarodnih obvez po Kjotskem protokolu. Shema je pričela delovati 1. januarja 2005. Vključuje emisije ogljikovega dioksida (CO2) ključnih industrijskih sektorjev, kot so energijski, papirni, kovinski in cementni. Pokriva približno 11,400 naprav, ki so v lasti okrog 5,000 podjetij po Evropi. Skupno te naprave izpuščajo več kot 2 milijardi ton CO2 vsako leto – skoraj polovico vsega CO2 izpuščenega v EU25.
• Rok za oddajo, 30. junij, je določen v členu 9 evropske direktive o trgovanju z emisijami. Člen določa, da morajo države svoje načrte sporočiti Komisiji in ostalim državam članicam 18 mesecev pred pričetkom naslednjega obdobja trgovanje (2008-2012).
• 15. maja je Evropska Komisija objavila podatke o emisijah iz industrij, ki jih pokriva trgovanje z emisijami v letu 2005. Ti podatki so pokazali, da je bil v letu 2005 skupen presežek kuponov okrog 70 milijonov ton nad dovoljenimi količinami (ti podatki še ne vključujejo podatkov iz Poljske, Malte, Luksemburga in Cipra). To je vodilo h kolapsu tržne cene emisijskih kuponov.
• Po zadnjem poročilu Evropske okoljske agencije o skupnih emisijah v Evropi v letu 2004 so Španija, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Italija, Finska in Irska na napačni poti, da bi uresničile kjotske cilje.

Več informacij je mogoče dobiti pri naslednjih osebah:
• Lidija Živčič, vodja projektov, Fokus društvo za sonaraven razvoj, tel. 041 291091, e-pošta: [email protected]
• Stephan Singer