Vsak med nami povprečno porabi 12500 kWh energije letno. Energijo porabljamo za gretje, toplo vodo, kuhanje, hlajenje, razsvetljavo, napajanje električnih naprav, vožnjo s prevoznimi sredstvi in tako naprej. Velik del energije danes pridobivamo z zgorevanjem premoga, plina ali nafte (t.i. fosilnih goriv), ki jih je na voljo le še za nekaj desetletij. Razen tega sežiganje fosilnih goriv povzroča ogromne izpuste toplogrednih plinov, ki planetu sicer pomagajo vzdrževati za življenje primerno temperaturo, vendar lahko v prevelikih količinah pomagajo preveč – z drugimi besedami: povzročajo segrevanje ozračja. Slednje vodi v številne zaželene in nezaželene posledice, ki jih skupaj imenujemo tudi spreminjanje podnebja, ki ga povzroča človek. Ker je naš planet že na robu svojih zmogljivosti, moramo nujno storiti vse, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov. K temu lahko pripomoremo z zmernejšo porabo energije.

Veliko ljudi se ne zaveda, da znaten del elektrike, ki jo pridobivamo tudi iz fosilnih goriv, porabimo v času, ko naprav sploh ne uporabljamo. Številne naprave (TV, računalnik, radio, pečica…) namreč porabljajo elektriko tudi, ko ne delujejo. Televizor, ki je sicer izkopljen, vendar je v stanju pripravljenosti (t.i. stand-by), porablja znatno količino elektrike. Mesečno to znese 9 kWh ali po trenutnih cenah elektrike 180 SIT, letno pa kar 2160 SIT. Če to pomnožimo s številom vseh naprav v našem gospodinjstvu, na katerih vedno gori kakšna lučka ali pa imajo uro, dobimo znesek, ki ga plačamo za elektriko, ki je v bistvu sploh ne rabimo. Če bi vsi prebivalci Slovenije prenehali uporabljati to elektriko, bi svojo porabo zmanjšali za 5 %, kar pomeni, da bi lahko imeli kakšno elektrarno manj. Vse naprave v gospodinjstvu, ki imajo tudi v izklopljenem stanju prižgano kakšno lučko ali uro, ter naprave, ki oddajajo toploto, ko jih potipamo (npr. napajalnik za prenosni računalnik, ISDN, printer, priklopljeni polnilci telefonov …), porabljajo elektriko takrat, ko jih ne rabimo. Temu naredimo konec tako, da jih po vsaki uporabi izklopimo iz stikala ali pa uporabimo razdelilec s stikalom za vklop in izklop.

Prav tako imamo v gospodinjstvu kar nekaj naprav, ki energijo skoraj dobesedno požirajo: centralno ogrevanje, grelec vode, hladilnik, pralni stroj in sušilni stroj. Te naprave lahko enako storitev ponudijo tudi z manj porabljene energije, če jih le uporabljamo prav. Hladilnik in zamrzovalnik postavimo čim dlje od teles, ki oddajajo toploto (radiatorji, kamin pečica…), ter ju redno čistimo in se izogibamo pogostemu in/ali dolgotrajnemu odpiranju. Grelec vode nastavi na nižjo temperature. Za pomivanje in tuširanje je dovolj, če je voda segreta do 40 °C. Ko kupujemo nove gospodinjske aparate, bodimo pozorni na energetske oznake: vedno izberimo energetski razred A. Sicer ponavadi stanejo nekaj več, ampak preprost izračun pokaže, da se razlika v ceni povrne že v 5 – 6 letih manjše porabe elektrike.

Ne da bi se zavedali, marsikdo izmed nas odvrže veliko denarja dobesedno čez okno. Skozi slaba okna ter neizolirane stene, tla in streho izpuhti v zrak ogromno energije, ki nas stane vse več. Primerna izolacija stanovanja ali hiše ne stane tako veliko, kot si morda predstavljamo, prinese pa lahko prihranke energije do 30 %. Na primer: nova fasada s 15 cm toplotno izolacijo stane 950.000 za povprečno 150 m2 veliko hišo, prihrani pa nam kar 900 litrov kurilnega olja oz. 130.000 SIT. Investicija se nam tako že v 7 letih povrne. Hkrati nas pozimi ne zebe, poleti pa nam ni vroče.

Vse več energije porabimo tudi za premagovanje razdalj. Vozimo se v vse večjih avtomobilih, ki gredo vse hitreje in dlje, vendar pa je tudi na tem področju nujno omejiti svojo porabo, saj je zalog nafte na voljo le še za nekaj desetletij. Če se naučimo voziti učinkovito, lahko porabo goriva zmanjšamo kar do 40 %: izogibamo se agresivnemu speljevanju in močnemu zaviranju, vozimo z zmerno hitrostjo, uporabimo primerno prestavo, pravilno napihnemo gume, zmerno uporabljamo klimatsko napravo, redno servisiramo vozilo in ne prevažamo nepotrebne prtljage. Porabo goriva je mogoče zmanjšati tudi, če se vozimo z učinkovitim vozilom – nekatera vozila z že 3 litri goriva prevozijo 100 km. Še najbolje je, da za krajše razdalje uporabimo lastno energijo: gremo peš, se peljemo s kolesom ali pa uporabimo rolerje, skiro ipd. Pri daljših razdaljah so na voljo sredstva javnega prevoza, kot sta vlak ali avtobus.

Imamo pa še vsaj eno pot do okolju prijaznejšega zadovoljevanja svojih potreb po energiji: rabo obnovljivih virov energije (sonce, voda, lesna biomasa, veter ali geotermalna energija). Osnovna značilnost teh virov je, da so obnovljivi in zato skoraj neizčrpni, ostale prednosti pred fosilnimi gorivi pa so, da povzročajo zelo nizke izpuste toplogrednih plinov, spodbujajo zaposlenost in razvoj podeželja, zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov energije in povečujejo energetsko varnost. Prvi korak, ki ga lahko storimo je, da se pri izbiri prodajalca elektrike (od 1.7. 2007 bo mogoče svojega prodajalca izbrati) odločimo za tistega, ki prodaja elektriko, pridobljeno iz obnovljivih virov energije. Lahko se odločimo tudi za to, da montiramo na streho sončne kolektorje ali pa se ogrevamo z biomaso. Seveda gre za velike korake, vendar gre tudi za velike pridobitve.

Pripravo zloženke sta finančno podprla Ministrstvo za okolje in prostor in Ekološki sklad Republike Slovenije. Zloženko Energetska dieta je mogoče dobiti po naročilu pri Fokus društvu za sonaraven razvoj ([email protected])