Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru danes obravnava predlog Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki je do 26. 9. 2022 še v javni razpravi. Zakon energetskim družbam in industriji v primeru kriznih razmer omogoča odstopanja od mejnih vrednosti emisij, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih. Podjetja bi lahko na podlagi teh določb preklopila na rabo bolj umazanih goriv, ne da bi ob tem morala pridobiti kakršnokoli dovoljenje ali da bi bila opravljena presoja vplivov tovrstne zamenjave goriv na okolje. Gre za slabo rešitev in velik korak nazaj, zato v Umanoteri in Focusu predlagamo, da se v predlogu zakona opredeljena možnost odstopanja od (v okoljevarstvenih dovoljenjih) določenih emisijskih vrednosti za industrijo črta.
Vzrok za energetsko krizo je naša odvisnost od umazanih fosilnih goriv, zato je z nebrzdanim kurjenjem teh istih goriv ne bomo rešili, temveč zgolj poglobili. S sprejetjem predlaganega interventnega zakona bi storili natanko to, saj le-ta vodi v spodbujanje in pospeševanje nadaljnje rabe fosilnih goriv iz uvoza. Hkrati z njim ne naslavljamo ovir za razvoj sončnih elektrarn za samooskrbo, s katerimi bi energetsko draginjo in z njo povezan materialni položaj gospodinjstev trajno naslovili.
“Gospodinjstva, ki želijo postaviti sončne elektrarne, morajo več mesecev čakati na potrebna soglasja in so nato lahko celo zavrnjena. Ob tem je treba poudariti, da trenutno za take naložbe tudi ne morejo pridobiti nobenih subvencij. Po drugi strani bi industriji s predlaganim zakonom omogočili, da čez noč preklopi na bolj umazana fosilna goriva, za kar ji ne bi bilo treba pridobiti nikakršnih dovoljenj. To so nesmiselne in nedopustne politike,” je predlog zakona komentiral Andrej Gnezda iz Umanotere.
Evropska komisija v svoji komunikaciji Varčujmo s plinom za varno zimo sicer dopušča začasno odstopanje od okoljevarstvenih dovoljenj, a ob tem navaja, da bi ta odstopanja morala biti začasne narave in omejena na primere, kjer hiter preklop na čistejša goriva ni mogoč. Predlog zakona, o katerem danes razpravljajo poslanke in poslanci, teh usmeritev ne vsebuje in prinaša tveganje, da bi preklop na bolj umazane energente lahko postal trajne narave. To bi zgolj podaljšalo našo nevzdržno odvisnost od uvoženih fosilnih virov energije, ki so nas pripeljala do trenutne energetske krize.
“Takšno nižanje okoljskih standardov je zaskrbljujoče tudi zaradi možnih negativnih vplivov zamenjave goriv na zdravje ljudi. Pričakuje se, da bi menjava goriv poslabšala onesnaženost zraka s PM delci, vendar predlog zakona ne predvideva omejitev rabe novih goriv v primeru nastalega za zdravje škodljivega stanja,” opozarja Barbara Kvac iz okoljske organizacije Focus.
Da gre za korak nazaj, po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije ocenjujejo tudi upravljalci naprav v industriji, saj se je veliko podjetij “osredotočilo na iskanje možnosti lastne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov,” pri čemer pa se ravno tako kot gospodinjstva soočajo z dolgimi čakalnimi dobami za pridobitev dovoljenj za postavitev naprav na OVE (op. a. predvidoma sončnih elektrarn). Zato v Umanoteri in društvu Focus predlagamo, da se možnost odstopanja od okoljskih dovoljenj za podjetja iz Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo črta in da se prizadevanja vlade osredotočijo na iskanje nujno potrebnih rešitev za hitrejši razmah samooskrbe s sončno energijo v Sloveniji.
“Odgovora na energetsko krizo ni moč najti v pospeševanju rabe še bolj umazanih fosilnih goriv in v podaljševanju naše odvisnosti od njih. Ravno nasprotno, odgovor na krizo je pospešeno postavljanje sončnih elektrarn za samooskrbo v industriji in gospodinjstvih. Zato si v Umanoteri želimo, da bi vlada več pozornosti namenila temu, da pospeši izdajanje soglasij in dovoljenj za sončne elektrarne na strehah stavb ter naslovi kadrovske omejitve vzdolž celotne verige, od izdaje dovoljenj do dobave in montaže ter do končnega priklopa naprav,” je izpostavil Gnezda.
Predvsem pa bo Slovenija morala nasloviti vprašanje zmanjšanja porabe energije v industriji, saj na tem področju država doslej še ni opravila domače naloge. To dejstvo potrjujejo tudi podatki Agencije za energijo, ki v svojem letnem poročilu navaja, da bi velika podjetja lahko prihranila kar 5401 GWh energije, če bi izvedla ukrepe, priporočene v okviru energetskih pregledov. Takšna količina energije predstavlja približno deset odstotkov vse energije, ki smo jo v Sloveniji porabili v letu 2019. Gre za velike energetske in finančne prihranke, ki jih doslej v Sloveniji nismo realizirali in jih žal ne naslavljamo niti v predlogu zakona. Zato v okoljskih nevladnih organizacijah pričakujemo, da se bo vlada resneje lotila vprašanja, kako zmanjšati porabo energije v vseh sektorjih tudi (ali predvsem) v industriji.
Ob tem v obeh organizacijah pozdravljamo določene rešitve, ki jih zakon prinaša, kot so podaljšanje t. i. net meteringa, obvezno vključevanje gospodinjstev v večje javne sončne elektrarne ter določbe glede ukinitve podpor za SPTE naprave na plin in pravice do odklopa od plina.
