Evropski poslanci o prihodnosti gozdov doma in po svetu

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo potekalo med 12. in 15. septembrom v Strasbourgu, se bo med drugim odločalo o dveh pomembnih predpisih, ki bosta soodločala o usodi gozdov v in izven Evrope.

13. septembra bodo poslanci glasovali o tem, kako ambiciozna bo Uredba o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov (deforestacije).[i] Evropa je zaradi uvoza surovin in izdelkov iz krajev, kjer se za pridelovanje tega blaga uničuje gozd, eden največjih krivcev za deforestacijo na svetu, takoj za Kitajsko. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) industrijsko kmetijstvo povzroči več kot 90 % krčenja tropskih gozdov.

Evropski poslanci bi morali slediti mnenju več kot 80 % Evropejcev, ki podpirajo prepoved krčenja gozdov

Gre za popolnoma novo zakonodajo, ki jo potrebujemo zato, da zmanjšamo negativen vpliv evropske potrošnje na gozdove in druge ekosisteme ter da zaščitimo pravice staroselskih in ostalih lokalnih skupnosti, katerih preživetje je odvisno od gozdov. Najnovejša raziskava[ii] je pokazala, da 8 od 10 Evropejcev podpira prepoved krčenja gozdov (81 %), kar je veliko več, kot jih podpira zakone EU na splošno (32 %).

Nina Tome, Focus: »Evropski poslanci lahko v torek podprejo zahteve državljanov, ki si v veliki večini želimo, da bi pot v naše supermarkete končno našli izključno izdelki, ki ne povzročajo uničevanja gozda in ostalih ekosistemov in ki ne kršijo pravic staroselskih skupnosti. Dokler dobavne verige ne bodo postale trajnostne in pravične, bodo gozdovi še naprej izginjali. Ceno za to pa bodo plačevali ljudje in živali v državah proizvajalkah iz Latinske Amerike, Afrike in Azije, preko poglabljanja podnebne krize pa vsi, tudi mi.« 

V Focusu smo slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu pozvali, naj podprejo poročilo o uredbi, ki ga je sprejel Odbor za okolje (ENVI) in ohranijo vse elemente, povezane s podporo in zaščito malih kmetov, staroselskih ljudstev in lokalnih skupnosti.

STOP milijardam javnega denarja za profite industrije, ki uničuje naše gozdove

14. septembra pa bodo evropski poslanci odločali o evropskih gozdovih. V okviru glasovanja o reviziji Direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED III) bodo poslanci glasovali o odpravi tržnih spodbud za sežiganje gozdne biomase za pridobivanje energije. Sežiganje lesne biomase je najmanj učinkovit način pridobivanje energije in na enoto energije izpusti več CO2 kot kurjenje premoga.[iii] Sežiganje lesa iz gozda ne moremo šteti za obnovljiv vir energije, ker se gozdna masa ne more pravočasno obnoviti: drevesa pri sežiganju izpuščajo CO2 hitro in se prepočasi obnavljajo, da bi lahko dosegli podnebne cilje. S tem se strinja več kot 500 znanstvenikov, ki so v skupnem pismu med drugim zapisali: »Energetska podjetja se preusmerjajo iz rabe fosilnih virov na les, kar povečuje segrevanje planeta in dejansko zavira prehod na resnične obnovljive vire kot sta sončna energija in veter ter vlaganja v večjo energetsko učinkovitost, kar bi resnično zmanjšalo segrevanje ozračja.«[iv]

RED je približno desetletje nazaj vpeljala tržne spodbude za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Ker je po Direktivi med obnovljive vire šteta tudi lesna biomasa, je to pomenilo kanaliziranje milijard javnega denarja za industrijo, ki je neučinkovita in škoduje zdravju ljudi. EU je med letoma 2015 in 2020 izplačala 16 milijard neposrednih[v] in 12 milijard evrov posrednih[vi] subvencij  ter še dodatnih 12 milijard evrov[vii] letnih stroškov za zdravstvene blagajne zaradi škodljivih vplivov, ki jih ima sežiganje lesa na zdravje ljudi. Vse to na račun uničevanja gozda – cca 55 % letnega poseka gozda v Evropi se zažge za energijo.[viii]

Nina Tome, Focus»Po uradnih podatkih se lesna zaloga v EU sicer povečuje. Ampak gozdovi so več kot le skupek dreves, več kot le surovina, ki jo lahko izmerimo v kubičnih metrih. Gozdovi niso obnovljiv vir energije, ampak ekosistemi, ki ga sestavljajo glive, rastline in živali. Gozda ne moremo nadomestiti, lahko nadomestimo le drevesa. Prišli smo do absurda, ko se pod terminom trajnostno upravljanje seka stoletne gozdove in na istem mestu sadijo monokulturne drevesne nasade.« 

Monokulture dreves so izredno dovzetne za podnebne spremembe in požare. Po podatkih Evropske komisije bodo evropski gozdovi do leta 2025 sposobni vezati 18 % manj ogljika kot v začetku tega stoletja. Če bomo nadaljevali s trenutnimi praksami sečnje v evropskih gozdovih in jih še naprej v veliki meri sežigali za energijo, bodo do leta 2050 naši gozdovi absorbirali manj kot polovico ogljika, ki so ga absorbirali leta 2000. V času podnebne krize je res svojevrstna norost, da uničujemo naše najboljše zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami.

A industrija je izredno močna in krčevito brani svoj položaj in svoje privilegije dostopa do javnega denarja. Trdijo, da bi končanje subvencioniranja lesne biomase ogrozilo energetsko varnost EU.

»To ni res, v bistvu gre za laž. RED ustvarja tržne spodbude za energetska podjetja in v nobenem primeru ne regulira uporabe določenega energenta. Nihče ne bo prepovedal sežiganja lesa. Zahtevamo pa, da se ukinejo tržne spodbude za industrijo. V resnici so ogroženi le garantirani profiti te industrije.« Nina Tome, Focus.

Veliko ljudi se bo letošnjo zimo zaradi energetske draginje grelo na lesno biomaso in na to spremembe RED ne bodo imele vpliva.

V Focusu smo slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu pozvali, naj pomagajo zaščititi evropske gozdove, zmanjšati emisije CO2 in ohraniti biotsko raznovrstnost gozdov tako, da se primarna lesna biomasa izvzame iz obnovljivih virov (izključno primarna lesna biomasa, ostali les je še vedno dovoljen), odpravijo tržne spodbude za sežiganje primarne lesne biomase in okrepi kaskadno načelo uporabe lesa, ki zagotavlja hierarhijo uporabe lesa, ki daje prednost uporabi gozdnih virov za proizvode z dolgo življenjsko dobo.


Opombe

[i] Uničevanju gozdov izven meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU, pravimo “uvožena deforestacija”. Potrošnja EU za blago, kot so govedina, soja, palmovo olje, guma, koruza, les, kakav in kava spodbuja deforestacijo in degradacijo gozdov in drugih ekosistemov, kot so savane, mokrišča in šotišča.

[ii] https://www.fern.org/publications-insight/new-poll-reveals-support-for-eu-action-to-stop-companies-from-selling-forest-ravaging-goods-2550/

[iii] Sežiganje lesa izpusti cca 50 % več emisij CO2 na enoto energije (MWh) kot premog (https://forestdefenders.eu/biomass-plant-co2-emissions-an-explanation/). Emisije sežiganja lesa v EU so približno enake celotnim emisijam CO2 Francije.

[iv] https://www.wwf.eu/?2128466%2F500-scientists-tell-EU-to-end-tree-burning-for-energy

[v] https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/be5268ba-3609-11ec-bd8e-01aa75ed71a1/language-en

[vi] https://www.birdlife.org/wp-content/uploads/2022/05/Briefing-Ignored-ETS-biomass-emissions-worth-12-billion-euros.pdf

[vii] https://epha.org/wp-content/uploads/2022/03/epha-heating-report-pr.pdf

[viii] https://forestdefenders.eu/wp-content/uploads/2021/03/JRC-study-biomass-study-overview_final.pdf