Več kot nujno slovo od fosilnih virov energije in prehod na obnovljive vire energije slonita tudi na izkoriščanju potenciala vetra. Ker se v Sloveniji na področju uvajanja vetrne energije soočamo z velikimi izzivi, smo na webinarju za navdih predstavili tri uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja različnih akterjev, predvsem lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.
Medtem ko so sončne elektrarne v Sloveniji v naglem porastu, potencial voda je domala izkoriščen, pa se pri uvajanju vetrne energije srečujemo z velikimi izzivi. Vetrnice pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov v strukturi proizvodnje električne energije, postavljene so samo tri – ena v občini Divača in dve v občini Postojna. Težave se pojavljajo pri načinu umeščanja vetrnih elektrarn v prostor, ki pogosto pripelje tudi do močnega nasprotovanja članov in članic lokalnih skupnosti.
S temi izzivi se soočajo tudi v številnih drugih evropskih državah, vendar pa na drugi strani v Evropski uniji obstaja tudi veliko dobrih vetrnih praks in pionirskih projektov izkoriščanja potenciala vetra, ki v praksi kažejo na pomen ustreznega dialoga med različnimi akterji, participativnih procesov in finančne udeležbe prebivalcev pri uvajanju vetrne energije.
Iz nabora številnih navdihujočih evropskih vetrnih praks smo v Focusu izpostavili:
- strateško prostorsko načrtovanje vetrne energije na zaščitenih območjih v zvezni deželi Gradiščanska (Burgenland) v Avstriji, kjer imajo več kot 20 let izkušenj s prostorskim načrtovanjem vetrne energije. Uspeli so zastaviti pristop, s katerim so skrajšali povprečen postopek pridobivanja dovoljenj na manj kot 7 mesecev in okrepili sodelovanje lokalnih prebivalcev in naravovarstvenih organizacij.
- potencial sodelovanja med lokalnimi oblastmi in energetskimi zadrugami na primeru pionirskih projektov energetske zadruge Ecopower in mesta Eeklo. Zadruga in mesto sta solastnika vetrnih elektrarn v Eeklu, pri čemer zadruga zagotavlja tehnično znanje ter skrbi za neposredno vključevanje državljanov in ranljivih skupin.
- pomen pravočasnega (neformalnega) dialoga investitorja z lokalno skupnostjo ter občino v primeru načrtovanja vetrne elektrarne Vojtěchov na Češkem. Investitor je lani še pred začetkom formalnih procesov pridobivanja dovoljenj za postavitev petih vetrnic izvedel metodičen proces vključevanja in dialoga z lokalnimi prebivalci.
Primere so predstavljali Michael Graf, okoljski ombudsman zvezne dežele Gradiščanska v Avstriji, Dirk Vansintjan, soustanovitelj energetske zadruge Ecopower v Belgiji ter soustanovitelj in predsednik REScoop.eu – evropske zveze energetskih skupnosti, Tomas Rakos, soustanovitelj socialnega podjetja Participation factory in Lukás Černík iz Lokalne akcijske skupine Hlinecko na Češkem.
Katja Huš, Focus: »Z izzivi pri uvajanju vetrne energije se ne soočamo le v Sloveniji, z njimi se srečujejo tudi druge države, regije in skupnosti v Evropski uniji. Lekcije vseh uspešnih zgodb pa so jasne: nujen je pravočasen, transparenten in vključujoč dialog med državnimi institucijami, lokalnimi oblastmi in skupnostmi ter investitorji. Konec fosilne proizvodnje in prehod na obnovljive vire energije sta ključna naloga našega časa; ta preobrazba pa bo hitrejša in uspešnejša, če bodo lokalne skupnosti njen glavni motor. Verjamemo, da lahko tudi s pomočjo dobrih zgodb iz tujine naredimo korak naprej k trajnostnemu in pravičnemu razvoju vetrne energije tudi v Sloveniji.”
Na webinarju predstavljene in nekatere druge dobre prakse lahko podrobneje spoznate v kratki zbirki Dobre zgodbe vetrne energije v Evropski uniji, ki si jo lahko prenesete tukaj.
Webinar si lahko ogledate tukaj.
