V Sloveniji okoli 90% vseh prevozov blaga in ljudi poteka po cesti, tovrstni promet pa vsako leto naraste še za dodatne 3 – 4 odstotke. Več kot 75 % zasebnih potovanj v Sloveniji je narejenih z avtomobilom, le 25 % z javnim prevozom. Nezaželeni ‘stranski učinki’ pretirane uporabe avtomobila so okoli 140 ton emisij ogljikovega oksida (CO), 100 kg svinca, več kot 10 000 ton emisij ogljikovega dioksida (CO2), 70 ton dušikovih oksidov (NOx) in 4 tone žveplovega dioksida (SO2). Te količine nastanejo v Sloveniji vsak dan! Poleg tega se na celotnem cestnem omrežju letno pripeti blizu 38.000 prometnih nezgod, v katerih je samo v letu 2002 izgubilo življenje 269 ljudi, 1564 pa jih je bilo hudo ranjenih. Po napovedih Ministrstva za promet naj bi obseg nezaželenih učinkov prometa v prihodnosti še naraščal.
Tako zastavljeno delovanje družbe zagotovo ni trajnostno, je pa predvsem posledica favorizirane rabe avtomobila v zadnjih 15 – 20 letih. V tem času sistema javnega potniškega prometa nismo ne razvijali ne vzdrževali, sistem medkrajevnih povezav je bil počasi prepuščen propadanju. Ironija takšnega razvoja je, da lahko danes lažje skočimo do Londona ali Pariza, kot pa do sorodnikov v kakšnem odročnem koncu Slovenije. Če pa že najdemo povezavo, je ta skoraj gotovo časovno ali prostorsko neusklajena z našimi potrebami. Avtomobil tako ostaja najbolj enostavna možnost potovanja po Sloveniji.
V resnično zadrego pa nas avtomobil spravi takoj, ko začnemo beležiti in seštevati dejanske stroške uporabe. Da avtomobil prekomerno onesnažuje in zavzema veliko prostora (to lepo pokaže preglednica spodaj) ve danes že večina. Kar preseneti vsakogar posebej, pa so finančne dimenzije. Povprečen avtomobil srednjega razreda povprečno družino stane vsaj 500.000,00 SIT na leto. Za primerjavo poskusite ugotoviti za kaj sploh vaša družina lahko letno nameni toliko denarja: za otroka? Za vzdrževanje hiše? Za hrano? Ste kdaj premislili kako učinkovito je uporabljati to drago, hrupno in okolju škodljivo napravo? Koristi nam pol ure na dan, morda uro. Preostanek dneva avtomobil stoji na mestu in je nemobilen. Je takšna razpoložljivost res sorazmerna s stroški? Posebnost avtomobila je tudi v tem, da gre za takšno obliko mobilnosti, ki pušča številne skupine prebivalstva nemobilne. Razvoj cestnega omrežja plačujejo vsi prebivalci neke države, najbolj pa ga uporabljajo bogatejši sloji. Socialno šibkejši, starejši, otroci in prebivalci odročnejših krajev pa ostajajo odrinjeni.
O tem, da avtomobili povzročajo težave, ki krepko prekašajo koristi, so znanstveniki in politiki začeli na glas razmišljati že pred leti. Iz številnih akcij in ukrepov, ki so se razvili iz teh razmišljanj izhaja tudi vedno bolj priljubljena akcija Dan brez avtomobila. To vsako leto 22. september, v zadnjih letih pa se veliko predvsem mestnih skupnosti odloča za izvedbo t. i. tedna mobilnosti (16. – 22. september). O tem, kako se v Sloveniji vključujemo v takšne akcije lahko več informacij dobite na spletni strani www.gov.si/mop.
Preglednica: Med avtom in kolesom
Obremenitve okolja različnih oblik prevoza v primerjavi z osebnim avtomobilom, pri enakem potovanju in z enakim številom potnikov na kilometer. Osnova = 100 (osebni avtomobil brez katalizatorja).
|
avto |
avto * |
avtobus |
kolo |
letalo |
vlak |
|
|
Zasedanje prostora |
100 |
100 |
10 |
8 |
1 |
6 |
|
Osnovna poraba energije |
100 |
100 |
30 |
0 |
405 |
30 |
|
CO2 |
100 |
100 |
29 |
0 |
420 |
30 |
|
NOX |
100 |
15 |
9 |
0 |
290 |
4 |
|
Ogljikovodiki |
100 |
15 |
8 |
0 |
140 |
2 |
|
CO |
100 |
15 |
9 |
0 |
250 |
3 |
|
Skupno onesnaženje zraka |
100 |
15 |
9 |
0 |
250 |
3 |
|
Tveganje nezgod |
100 |
100 |
9 |
2 |
12 |
3 |
avto*= avtomobil s katalizatorjem. Katalizator začne učinkovati šele, ko je motor ogret. Pri kratkih poteh v mestu je motor večinoma hladen in zato katalizator ne koristi glede manjšega onesnaženja. Vir: Kolesarjenje – za lepšo prihodnost mest (Ljubljanska kolesarska mreža in Evropska komisija)
Trije koraki dobre volje
Vsak voznik lahko vsaj delno zmanjša rabo avtomobila, si zniža stroške uporabe in začne živeti bolj razgibano življenje. Predstavljamo tri majhne korake, ki bodo imeli velike učinke:
1. Zmanjšaj svojo potrebo po mobilnosti
Vožnjo z avtomobilom pogosto razumemo kot temeljno človekovo pravico. Toda takšna slika je varljiva, če želimo ravnati odgovorno in spoštovati gospodarske, socialne in naravne omejitve ter upoštevati potrebe prihodnjih generacij. V tej luči je naše potovanje iz Ljubljane v Portorož na kavo videti otročje neodgovorno in celo objestno, predvsem pa ni pravično do naših zanamcev. Seveda ne gre za to, da se povsem odpovemo uporabi avtomobila. Nujno je predvsem zmanjšati obseg nepotrebnih kratkih voženj, ki jih lahko povsem udobno opravimo peš, s kolesom ali avtobusom. Takšnih voženj je za več kot 50%! Ko boste omejili število takšnih voženj, boste naredili prvi, najpomembnejši korak k trajnostni mobilnosti.
2. Uporabljaj kolo
Pomemben korak v smeri trajnostne mobilnosti je uporaba kolesa. Kolo je optimalno prevozno sredstvo za premagovanje kratkih in daljših razdalj. Ne povzroča emisij in zahteva mnogo manj prostora v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi. Kolo je velikokrat tudi edino prevozno sredstvo za tiste, ki ne posedujejo avtomobila. Statistika pravi, da v 50% primerov vozila uporabljamo za poti, krajše od 5 km. To razdaljo zlahka prekolesarimo, če le izbrskamo svoje kolo in sedemo nanj.
3. Podpri javni prevoz
Javni prevoz v Sloveniji je slabo razvit in ga ponekod sploh ni. Lahko bi sicer rekli, da je temu kriva napačna politika, a gre za slabo tolažbo, saj so investicije v prometno infrastrukturo v večini primerov financirane prav iz našega, javnega denarja. Zato je interes vseh nas, tako politikov kot posameznikov, da podpiramo razvoj oz. posodobitev sistema javnega prevoza. Kar lahko naredimo kot posamezniki, je to, da uporabljamo javni prevoz – se usedemo na vlak ali avtobus za pot v službo, gremo na izlet ali dopust z javnim prevozom, se naučimo kombinirati osebni prevoz z javnim in – seveda – zahtevamo od politikov, da oblikujejo kakovosten javni prevoz.
Prizadevanja za spremembo
Fokus, društvo za sonaraven razvoj, bo času Tedna mobilnosti izvedlo akcijo Trajnostno mobilni, katere osnovni smoter je informirati javnost o škodljivih učinkih pretirane uporabe avtomobilov in spodbujanje posameznikov, da se odločajo za okolju bolj prijazne oblike ravnanja.
Namen kampanje je vplivati na spremembo dojemanja ljudi na področju mobilnosti in sicer od dojemanja avtomobila kot najboljše oblike mobilnosti k sprejemanju drugih, bolj trajnostnih oblik mobilnosti (javni prevoz, kolesarjenje, intermodalnost). V okviru projekta bo izdelan letak, ki bo v šestih slovenskih mestih (Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu in Novi Gorici) voznike opozarjal, da avtomobil ni edina oblika mobilnosti. Akcija bo potekala 19., 20. in 21. septembra. Prav tako bo postavljen spletni portal o trajnostni mobilnosti (www.izstopi-iz-kolone.net). Kampanjo financirata Ministrstvo za okolje in prostor in Fokus.
Informacije:
Fokus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7, 1000 Ljubljana
[email protected]
focus.si
tel. 041/291091 (Lidija Živčič), 040/722149 (Barbara Kvac)
