Prednosti OVE:

  • Zmanjšujejo odvisnost od uvoženih (fosilnih) virov energije in povečujejo energetsko varnost.
  • OVE prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 in drugih negativnih vplivov na okolje (v primerjavi s fosilnimi viri).
  • Spodbujajo lokalno zaposlenost in razvoj lokalnih skupnosti.
  • Postajali so cenovno konkurenčni fosilnim in jedrskim virom.
  • Njihova razkropljenost in dostopnost omogočata demokratizacijo energetskega sektorja in boljšo uskladitev vrste energije z lokalnimi potrebami.

Sonce

Sončna energija je neizčrpen vir energije, ki jo lahko uporabljamo pasivno (za ogrevanje in osvetljevanje prostorov) ter aktivno s sončnimi kolektorji (predvsem za ogrevanje) ter fotovoltaičnimi sistemi (proizvodnja električne energije). Slabosti izkoriščanja sončne energije se nanašajo predvsem na njeno nestanovitnost (ponoči je ni, v primeru oblačnega dneva je je na voljo veliko manj) ter cene, ki je zaenkrat še nekoliko dražja kot pri drugih virih. Prednosti se nanašajo na okoljsko sprejemljivost, neizčrpnost in brezplačnost vira, omogočanje oskrbe z energijo na odročnih področjih ter možnost proizvodnje (električne) energije na lokaciji, kjer se tudi porablja, zaradi česar ni potrebe po distribuciji in prenosu.

Veter

Vetrna energija je vektorska kinetična energija. Njena velikost je odvisna od hitrosti vetra in se povečuje približno proporcionalno s hitrostjo vetra na tretjo potenco. Tako je izkoriščanje vetrne energije zanimivo tam, kjer dosegajo vetrovi konstantno visoke hitrosti. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Slabost predstavlja vizualni vpliv na okolico, nestanovitnost proizvodnje električne energije, zaradi različnih vremenskih razmer, ter ob neustreznem umeščanju v prostor tudi negativni vpliv na živalske vrste, predvsem na ptice. Prednost izkoriščanja vetra je, da gre za enostavno tehnologijo, ki ne povzroča škodljivih emisij.

Hidroenergija

Predstavlja trenutno najpomembnejši obnovljivi vir energije za proizvodnjo električne energije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: pretočne, akumulacijske, pretočno-akumulacijske ter črpalne. Poleg različnih tipov ločimo hidroelektrarne tudi po velikosti. Male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih. Ker imajo velike hidroelektrarne ponavadi izjemno škodljive vplive tako na okolje kot tudi na družbo, jih, čeprav so vodne, ponekod ne štejejo med obnovljive vire energije. Prednost rabe hidroenergije je, da ne onesnažuje okolja, objekti pa imajo dolgo življenjsko dobo in nizke obratovalne stroške. Slabost je predvsem dejstvo, da velikokrat, zaradi neustreznega umeščanja in projektiranja, predstavljajo velik poseg v okolje in imajo negativne učinke na ekosisteme.

Biomasa

K biomasi, ki se jo uporablja za energetske namene, vključujemo les in lesne odpadke, energetske rastline, rastlinska olja in druge organske dele, iz katerih je možno pridobivati energijo. V prvi vrsti je namenjena pridobivanju toplote, ki jo lahko nato uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo električne energije. Za izkoriščanje biomase so na voljo različne tehnologije in velikosti naprav (od majhnih peči do do kogeneracijskih sistemov za proizvodnjo električne energije in toplote). Prednosti biomase: če jo izkoriščamo trajnostno, gre za obnovljiv vir energije, ki zagotavlja razvoja podeželja in omogoča regionalno ali lokalno samozadostnost pri rabi energije. Slabost je predvsem dejstvo, da ob kurjenju biomase v zrak vseeno spuščamo CO2 ter druga onesnažila, ki so problematična predvsem pri napravah, ki nimajo ustreznih čistilnih naprav in filtrov.

Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev ali s hlajenjem vročih kamenin. Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo nizko-temperaturne (pod 150°C, uporabni za ogrevanje) in visoko-temperaturne (nad 150°C, uporabni tudi za proizvodnjo električne energije) geotermalne vire. Koriščenje geotermalne energije kot nizkotemperaturnega vira je možno v treh temperaturnih intervalih. Tako je za pridobivanje električne energije koriščenje geotermalne energije možno v zgornjem temperaturnem intervalu, za ogrevanje industrijskih in stanovanjskih hiš v srednjem temperaturnem intervalu ter za ogrevanje rastlinjakov in ribogojnic v nizkotemperaturnem intervalu.