(Vsebinski del razstave smo podkrepili s podatki, ki smo jih pridobili na spletnih straneh: Greenpeace, Transport & Environment, Wikipedia)[/av_textblock] [av_textblock size=” font_color=” color=”] KONVENCIONALNA NAFTA
Dnevno se na svetu uporabi 91 milijon sodčkov nafte na dan, približno 160 ton/s, večinoma za transport. Nafto pridobivajo z vrtanjem in črpanjem na kopnem in na morju. Največje države proizvajalke so države Bližnjega vzhoda, Rusija, ZDA, Nigerija, Venezuela, Mehika, Norveška in Združeno kraljestvo.
V državah Bližnjega vzhoda leži več kot 60 % preostalih svetovnih naftnih zalog, največ v Saudovi arabiji, kjer je tudi največje naftno polje na svetu, Gavar.[/av_textblock] [av_one_full first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=”] [av_masonry_gallery ids=’1469,3127,3128,3129,3130,3131,3132,3133,3134,3135,3136,3137,3138,3139,3140,3141,3142,3143′ items=’-1′ columns=’6′ paginate=’pagination’ size=’fixed’ gap=’large’ overlay_fx=’active’ caption_elements=’none’ caption_display=’always’ container_links=’active’ id=”] [/av_one_full] [av_textblock size=” font_color=” color=”] KATRANSKI PESKI (TAR SANDS)
Nahajališča katranskih peskov v Kanadi predstavljajo naftne rezerve v velikosti Anglije. Ekstrakcija surove nafte imenovane bitumen izpod neokrnjene divjine zahteva ogromno industrijskega napora z negativnimi vplivi na zemljo, zrak, vodo in podnebje. Nafta iz katranskih peskov je okoljsko najbolj obremenjujoč način pridobivanja nafte.[/av_textblock] [av_one_full first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=”] [av_masonry_gallery ids=’1466,3146,3147,3148,3149,3150,3151,3152,3153,3154,3155,3156′ items=’-1′ columns=’6′ paginate=’pagination’ size=’fixed’ gap=’large’ overlay_fx=’active’ caption_elements=’none’ caption_display=’always’ container_links=’active’ id=”] [/av_one_full] [av_textblock size=” font_color=” color=”] BIOGORIVA
Biogoriva vendarle niso tako trajnostna, kot se jih rado prikazuje. Predvsem se to navezuje na proizvodnjo tekočih in plinastih ‘agrogoriv’, ki se jih proizvaja iz poljščin, ki so bogate s sladkorjem (sladkorni trs, sladkorna pesa in sladki sirek) ali škrobom (koruza) ter iz rastlin, ki vsebujejo velike količine rastlinskega olja (oljna palma, soja, alge idr.). Iz prvih se z alkoholnim vrenjem pridobiva etilni alkohol (etanol), iz olja drugih rastlin pa se s predelavo proizvedejo goriva za dizelske motorje, kot je npr. biodizel.
Biodizel predstavlja daleč največji delež biogoriv v uporabi v prometu, vendar večina biodizla za zmanjšanje toplogrednih plinov ni nič boljša od goriv na osnovi nafte, v nekaterih primerih celo slabši, ko se upošteva emisij iz posrednih sprememb rabe zemljišč, na katerih so zrasle poljščine (npr. zaradi izsekavanja ekosistemsko bogatega gozda).[/av_textblock] [av_one_full first min_height=” vertical_alignment=” space=” custom_margin=” margin=’0px’ padding=’0px’ border=” border_color=” radius=’0px’ background_color=” src=” background_position=’top left’ background_repeat=’no-repeat’ animation=”] [av_masonry_gallery ids=’1434,1438,1439,1440,1444,1445,1446,1447,1451,1452,1453,1454,1455,1456,1457,1458,1459,1460,1462,1461′ items=’-1′ columns=’5′ paginate=’pagination’ size=’fixed’ gap=’large’ overlay_fx=’active’ caption_elements=’none’ caption_display=’always’ container_links=’active’ id=”] [/av_one_full]
