Nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja v Nairobiju so mnenja, da so vlade z mencanjem o tem, kako in kdaj začeti pogajanja o resničnem znižanju emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno za stabilizacijo koncentracije le-teh v ozračju, dosegle premalo napredka. Rezultati pogajanj niso odgovor na nujnost ukrepanja v resničnem svetu. Posledice podnebnih sprememb postajajo vedno bolj izrazite, svarila znanstvenikov postajajo vse bolj glasna, javnost v vse večjem številu zahteva dejanja politikov – zato morajo vlade pospešiti napore za premik kjotskega procesa.

»Neznaten napredek, ki smo mu bili priča v Nairobiju, je nesprejemljiv, saj spreminjanje podnebja že slabi globalno gospodarstvo in stabilnost planeta,« meni Barbara Kvac, ki je pogajanja spremljala v okviru slovenske vladne delegacije.

Med pogajanji v Keniji so se vlade strinjale, da je pomembno, da se nadaljni koraki za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov gradijo na že obstoječem kjotskem protokolu. Nevladne organizacije pozdravljajo napredek na področju nadaljnih zavez razvitih držav za zmanjšanje njihovih emisij toplogrednih plinov, ki je bil dosežen na pogajanjih. Sprejet je bil program dela, ki bo pripravil osnovo za dejanja po letu 2012, ko se konča prvo ciljno obdobje kjotskega protokola. »Pomembno je, da se v nadaljevanju pogajanj zagotovi, da med prvim in drugim ciljnim obdobjem ne bo premora, kar pomeni, da morajo biti pogajanja o nadaljnih zavezah končana leta 2008,« je še poudarila Barbara Kvac.

Razprave o dolgoročnih ciljih za omejevanje podnebnih sprememb ter posledice za ravni emisij hitro razvijajočih se držav, kot npr. Kitajske in Brazilije, so bile preložene na leto 2008. To lahko povzroči nevaren zamik naslednje faze kjotskega protokola, kar bi škodovalu varnosti investitirjev v industriji obnovljivih virov energije, kakor tudi varnosti na trgu ogljika.

Eden od pozitivnih dosežkov v Nairobiju je bil dogovor o ustanovitvenih načelih t.i. sklada za prilagajanje, katerega nemen je revnim državam pomagati, da se prilagodijo na podnebne spremembe. Vrednost sredstev, ki bodo dodeljena skladu, bo odvisna od razvitih držav. Med leti 2008 in 2012 se pričakuje, da bo sklad zbral največ 300 milionov evrov, medtem ko Svetovna Banka napoveduje, da bi najbolj ranljive države v resnici potrebovale stokrat večji znesek letno. Razvite države so v veliki meri odgovorne za problem, zato se morajo zdaj zavezati k bistveno večjim prispevkom v sklad.

V Nairobiju so vlade prepoznale tudi potrebo po ustavitvi deforestacije v državah v razvoju, vendar konkretni koraki za dosego le-tega niso bili dogovorjeni. Pogovori na to temo se bodo nadaljevali leta 2007. Deforestacija predstavlja 20 % globalnih emisij.

Več informacij je na voljo na focus.si.

Kontakt: Barbara Kvac, Fokus društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 040 722149.