Za proizvodnjo pomarančnega soka v Braziliji in Evropi je značilna visoka tržna koncentracija. Čeprav na svetovni ravni 60 % soka prihaja iz Brazilije, ga od tam v svet izvažajo le tri podjetja. Citrosucro, Cutrale in Luis Dreyfus. Evropa je najpomembnejši izvozni trg. Tudi na drugem koncu dobavne verige vlada monopol: vse manj trgovskih verig obvladuje vse večji del evropskih trgov. Ena ključnih strategij evropskih prodajalcev na drobno so lastne trgovske blagovne znamke. Namesto nakupa in prodaje neodvisnih blagovnih znamk, supermarketi prodajo vse več izdelkov pod lastnimi znamkami. V Evropi je kar 66 % vsega pomarančnega soka prodanega pod trgovskimi blagovnimi znamkami v supermarketih.
Marjeta Benčina iz društva Focus povzema študijo: “Industrija pomarančnega soka je ekonomsko dobro stoječa, izvozniki pa imajo ogromne dobičke. Ti astronomski prihodki so pridobljeni na račun uničevanja okolja ter slabih delovnih pogojev na plantažah in v tovarnah. Pričujoča raziskava je razkrila oblike sodobnega suženjstva v vseh fazah proizvodnje brazilskega pomarančnega soka ter uničujoč vpliv na okolje. Na take razmere vplivamo tudi potrošniki, ki tiho podpiramo tako industrijo.”
V Braziliji so bile in so še vedno plantaže pomaranč namenjene izdelavi pomarančnega soka, na zemlji, ki je že od nekdaj namenjena kmetovanju. Prvi večji val nasada pomarančevca se je zgodil po kavni krizi v 30 letih prejšnjega stoletja. Sprememba naravne pokrajine v nasade pomarančevcev ter posledično izguba habitatov se v Braziliji ne smatra kot okoljski problem. Tudi vpliv pridelave pomaranč na sosednje pol-naravne habitate ni zanemarljiv, med drugim zardi rabe pesticidov.
“Dokazali smo prekomerno rabo pesticidov v brazilskih nasadih pomarančevcev,” pravi Martin Wildenberg, strokovnjak za varstvo okolja iz Global 2000 in nadaljuje “to je še posebej žalostno, saj lahko gojimo pomaranče tudi popolnoma brez pesticidov, kar dokazujejo ekološki nasadi po celem svetu. Poleg vpliva na okolje so pesticidi škodljivi tudi za delavce.”
Varnost zaposlitve delavcev na plantažah in v tovarnah je nizka, plačilo nedostojno. Na plantažah ni primernih prostorov, kjer bi se lahko delavci odpočili. Prostori, ki so namenjeni za počitek, so pogosto polni praznik plastenk ter vrečk kemikalij. Predpisanega enournega počitka največkrat ne morejo koristiti, saj je pritisk s strani delodajalca tako močan, da so na koncu prisiljeni delati še nadure.
Raziskovalka Sandra Dusch Silva iz CIR glede delovnih pogojev v Braziliji ugotavlja: “Delavci naberejo 1,5 tone pomaranč za 10 evrov na dan. S 30 kilogramskimi vrečami pomaranč plezajo gor in dol po nestabilnih lestvah pod časovnim pritiskom, da bi dosegli dnevno normo.”
Dodatno
7. in 8. oktobra 2015 se bo v Antwerpnu (Belgija) odvijal svetovni vrh soka (global Juice Summit) za gospodarstvenike. Sindikati in zastopniki pravic delavcev niso med vabljenimi. Svetovna sokovna industrija ne razpravlja o svoji prihodnosti skupaj z delavci in njihovimi predstavniki.
Peticija Za pravičen pomarančni sok!
Študijo spremlja vseevropska peticija, ki od trgovcev zahteva integracijo socialnih in ekoloških standardov v oskrbno verigo njihovih lastnih izdelkov. Peticija je na voljo na http://supplychainge.org.
Študija
Celotna študija je na voljo tukaj.
“Pomaranče na plantaži brazilske province Sao Paolo.“
Vir:Sandra Dusch Silva, Christliche Initiative Romero e.V.
O projektu
Focus, društvo za sonaraven razvoj izvaja triletni vseevropski projekt Etični potrošnik v supermarketu – SupplyChainge – za pravične trgovske verige. Cilj projekta je pospešiti proces, da postanejo lastne trgovske blagovne znamke velikih trgovcev pravičnejše in bolj trajnostne. Evropskim trgovskim verigam ne dovolimo, da nadaljujejo neusmiljeno in nespoštljivo kršenje človekovih pravic in nižanje okoljskih standardov s ciljem večanja dobička. Zato od velikih trgovcev, od svojih vlad in Evropske unije zahtevajmo oprijemljive ukrepe, ki bodo izboljšali pogoje dela v državah v razvoju in pri nas ter zmanjšali okoljsko škodo v celotni verigi. Projekt je upravičeno umeščen v Evropsko leto za razvoj, ki leto 2015 obeležuje kot leto, ko naj bi dosegli razvojne cilje tisočletja na področju mednarodnega sodelovanja in razvoja. Več o projektu na http://supplychainge.org.
Informacije o partnerjih
Focus, društvo za sonaraven razvoj, focus.si
[email protected], 059 071 327
Christliche Initiative Romero e.V. (CIR), http://www.ci-romero.de/start-en/
GLOBAL 2000
