V povprečju novi dizelski avtomobili v EU onesnažujejo zrak petkrat bolj od dovoljenih količin. Rezultati analize so zbrani v novem poročilu Don’t breathe here,  v katerem je T&E analiziral vse najnovejše podatke o kršitvah zakonodaje EU glede onesnaževanja zraka s strani avtomobilov. Med njimi je se je najslabše odrezal Audi, katerega emisije so 22–kratno presegle dovoljeno mejo.

Pri preizkusu na cesti so le trije od 23 testiranih vozil izpolnjevali nove standarde. Glavni razlog je uporaba cenejših, manj učinkovitih sistemov za čiščenje izpušnih plinov v avtomobilih, prodanih v Evropi. Glede na nedavno objavljene podatke to dovoljujejo pomanjkljivi sistemi za testiranje. V nasprotju pa dizelski avtomobili istega proizvajalca, ki se prodajajo v ZDA, uporabljajo boljše sisteme za čiščenje izpušnih plinov in proizvajajo nižje emisije. (Glej infografiko.)

Euro_6_Twitter.png Novi testni sistem bo prvič meril dizelske emisije v ”realnem svetu", vendar bo veljal za vse nove avtomobile šele od 2018 naprej. Medtem si proizvajalci avtomobilov še naprej prizadevajo za odložitev in oslabitev uvedbe testov z zahtevanjem nadaljnjih sprememb pravil, dogovorjenih šele julija letos.

"Vsak nov dizelski avto bi zdaj moral biti čistejši, ampak le eden od desetih dejansko je. To je en glavnih vzrokov za tako zaskrbljujočo onesnaženosti zraka v mestih. V ZDA proizvajalci avtomobilov prodajajo čistejše dizelske avtomobile, a evropski državljani ravno tako potrebujemo čist zrak," je komentirala Katarina Otrin iz društva Focus.

Testiranja onesnaženosti zraka so pokazala preseganja dovoljene meje dušikovega dioksida po vsej Evropi, poslabšanje astme pri ranljivih skupinah ljudi in skrajšanje pričakovane življenjske dobe v onesnaženih mestih. V Veliki Britaniji, kjer se je število dizelskih avtomobilov od leta 1994 povečalo iz 1,6 milijona na 12 milijonov, so ugotovili, da je zaradi smoga, polnega drobnih delcev in dušikovega dioksida (NO2), doživelo astmatične napade na tisoče ljudi. V Londonu pa so se ocene števila prezgodnjih smrti podvojile, ko so bili v analizo vključeni tudi učinki dušikovega dioksida.

In kakšno je stanje v Sloveniji?

Najnovejši podatki so na voljo v Pregledu kakovosti zraka v Sloveniji z vidika prometnega onesnaževanja v obdobju 2003 – 2013.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pred leti ugotovili, da so prebivalci v 75-metrskem pasu ob prometnih cestah še posebno izpostavljeni tveganju. Več pa v pregledu Koalicije za trajnostno prometno politiko (str. 5).

VEČ INFORMACIJ

– Katarina Otrin, društvo Focus, [email protected], T: 059 071 327
– Greg Archer, Transport & Environment (T&E), [email protected], T: +32 (0) 490 400 447, M: +44 (0) 7970 371 224

Celotno sporočilo za javnost je na voljo tukaj.