V decembru letos bo v Kopenhagnu potekalo podnebno srečanje ZN, kjer mora biti sprejet svetovni dogovor za spopad s podnebnimi spremembami po letu 2012. Stališča, ki jih bo Evropska unija zagovarjala v Kopenhagnu, bodo oblikovana v naslednjih nekaj tednih. Ker se čas za dogovor o ustreznem odgovoru na podnebno krizo izteka, okoljske nevladne organizacije te dni na voditelje držav članic Evropske unije ter njihove okoljske, gospodarske in finančne ministre naslavljajo odprto pismo. S pismom jih pozivajo, naj presežejo kratkoročne interese in se zavzamejo za pravično globalno rešitev.
‘Podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo milijonom ljudi po svetu. Zato je tudi podnebno krizo potrebno obravnavati resno in obenem z rešitvami za finančno in gospodarsko krizo ukrepati dolgoročno tudi za varovanje podnebja. Posledice podnebne krize, kot so denimo poplave, suše in drugi ekstremni vremenski dogodki, že občuti cel svet – tudi finančno,’ opozarja Barbara Kvac, vodja podnebnega programa v Focus društvu za sonaraven razvoj.
Na voljo je torej manj kot 300 dni časa za sprejetje pravičnega in učinkovitega svetovnega dogovora, s čimer bi se razvite države in države v razvoju na dolgi rok lahko izognile stroškom, ki jih prinašajo posledice globalnega segrevanja. Študije kažejo, da podnebno ukrepanje lahko spodbudi gospodarsko rast in ustvari številna zelena delovna mesta, obenem pa tudi zagotovi varno oskrbo z energijo za prihodnje generacije.
Focus društvo za sonaraven razvoj skupaj z več kot petdeset organizacijami globalne civilne družbe v odprtem pismu opozarja, da do sklenitve podnebnega dogovora v Kopenhagnu ne bo prišlo, če se bogate države ne bodo zavezale k vlaganju javnih sredstev v varovanje podnebja doma in v državah v razvoju. V pismu zato pozivajo, da se na zasedanju Evropskega sveta, ki bo 19. in 20. marca, voditelji držav članic zavzamejo za uporabo stimulativnih ukrepov za vlaganje v podnebju prijazno in okoljsko varno industrijo. ‘Denar davkoplačevalcev mora biti porabljen za podporo t.i. ‘zelenega New Deal-a’, ki bo zagotovil trajnostni zagon gospodarstva, ne pa za reševanje umazanih industrij,’ meni Kvacova.
Ključen poziv okoljevarstvenikov v pismu je ustanovitev novega mednarodnega finančnega mehanizma za podporo prilagajanju na podnebne spremembe, čisti energiji ter varovanju gozdov v državah v razvoju. Prispevki vlad v ta sklad morajo temeljiti na zgodovinski odgovornosti za emisije toplogrednih plinov ter plačilni zmožnosti posameznih držav. Potrebno je sprejeti zavezo, da bo Evropa plačala pravični del stroškov podnebnega ukrepanja v državah v razvoju – to je najmanj 35 milijard evrov na leto. ‘Ta sredstva morajo biti dopolnilo obstoječim zavezam o razvojni pomoči ter kupovanju emisijskih kreditov,’ še opozarja Živa Gobbo, ki v društvu Focus vodi program za povezovanje podnebnih in razvojnih vprašanj.
***
Opombe:
1. Osebno odprto pismo voditeljem držav članic Evropske unije ter njihovim finančnim, okoljskim in razvojnim ministrom je bilo le-tem poslano preko stalnih predstavništev v Bruslju v petek, 13. februarja 2009.
2. Krajša oblika javnega odprtega pisma voditeljem držav članic bo kot oglas objavljena v petkovi (20. februar) izdaji britanskega The Economist-a.
3. Krajša oblika javnega odprtega pisma bo v nacionalnih jezikih objavljena še v nekaterih državah članicah EU.
Kontakt:
Nejka Kališnik, predstavnica za stike z javnostjo, tel.: 040 64 24 33, e-pošta: [email protected]
Barbara Kvac, vodja projektov in programa Podnebje, tel.: 01 515 40 80, e-pošta: [email protected]
Dodatne informacije: Stališča Focusa do komunikacije Evropske komisije za podnebna pogajanja v Kopenhagnu najdete tukaj: 
. briefing za Kopenhagen_2009 01 28.doc
"Je pahor seznanjen s podnebno krizo?"
Sporočilo za javnost najdete v pdf. obliki tukaj: 
sporocilo za javnost Manj kot 300 dni.pdf 131.76 KB 23.11.2009 16:14
