Ljubljana, 1. julij 2024 – Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ta teden poteka Mednarodna poletna šola politične ekologije, ki bo tudi v četrti izvedbi povezala različne perspektive in discipline za vpogled v kompleksnost, interese in protislovja zelenega prehoda. Petdnevno konferenco z naslovom »Pravični zeleni prehod: med javnim, zasebnim in skupnostnim« v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizira okoljska organizacija Focus ob podpori Fakultete za družbene vede, Umanotere, Inštituta za ekologijo, Eko-kolektiva in Časopisa za kritiko znanosti.
Most med družboslovnimi in okoljskimi znanji
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024 ponovno prinaša nova znanja, ki manjkajo v slovenskem intelektualnem prostoru in spodbudo, da morajo okoljske tematike odpirati tudi družboslovne in humanistične vede. Toda vedno s kritične distance, ki omogoča razumevanje družbenih in političnih razsežnosti obstoječih okoljskih problemov in lahko prispeva k oblikovanju alternativnih načinov njihovega reševanja.
Kritični znanstveni premislek o zelenem prehodu, ki je vse bolj izpostavljena politična tema, bo na letošnji izvedbi poletne šole na FDV osredotočen na odnos med javnim in zasebnim. Namen je nadgraditi osnovno nasprotje med trgom in državo ter v ospredje postaviti dejanska družbena razmerja. »Ali trenutni zeleni prehod prinaša javne ali zasebne koristi? Kdo plačuje za ukrepe? Ali ukrepi prinašajo večjo moč odločanja o lastnih življenjih ali prispevajo h koncentraciji odločanja v rokah peščice?« To bodo izhodiščna vprašanja poletne šole, ki bo na drugo stran kot možen odgovor na okoljsko krizo postavila alternativno prakso zelenega in pravičnega prehoda od spodaj, ki jo lahko opazujemo pri nastajajočih energetskih zadrugah, okoljskem sindikalizmu in novih oblikah solidarnosti, ki jih oblikujejo številna družbena gibanja.
Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus: “Še vedno večina na zeleni prehod gleda kot na neko nevtralno tehnično nujnost, a sta v resnici vsaj tako pomembni politična in družbena razsežnost podnebne krize in zelenega prehoda. Zeleni prehod je v mesecih od koncipiranja tokratne poletne šole postal prvovrstna javna tematika. Znotraj nje smo se odločili izpostaviti razliko med javnim in zasebnim, ki je ideološko nasičena in jo je potrebno demistificirati. Zato smo dodali še tretji vidik: skupnostni. S tem imamo v mislih tiste prakse in ideje, ki se vzpostavljajo onkraj etatističnih okvirov in zasebnih interesov ter temeljijo na novih idejah javnega dobrega, na razširitvi skupnega in na demokratizaciji družbenega življenja. Prav ta vidik je bistven, da lahko spregovorimo o pravičnem zelenem prehodu in se pri tem izognemo diskurzu vladajočih institucij.”
Pet dni in 18 predavanj, delavnic, okroglih miz, razprav
Na trajnostno organizirani petdnevni konferenci bo nova znanja s področja politične ekologije med 1. do 5. julijem brezplačno pridobilo več kot 120 udeležencev in udeleženk iz Slovenije in tujine. V prvi vrsti je Mednarodna poletna šola politične ekologije namenjena študentski skupnosti, vendar vsako leto privabi tudi raziskovalce, akademike, aktiviste in druge, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja. Nanje pa bo na govorniškem odru odgovarjalo 14 uglednih tujih in domačih raziskovalk in raziskovalcev ter praktikov.
S kritično refleksijo zelenega prehoda je danes odprl Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2024 Gareth Dale, profesor politične ekonomije na Univerzi Brunel. Politiko vrednosti je s kmetijskega zornega kota predstavila raziskovalka na področju ekonomske sociologije in agrarne sociologije na Univerzi v Pisi Maura Benegiamo in kot tretji predavatelj bo Kai Heron z Univerze Lancaster predstavil teorijo o ekosocialističnem prehodu z javno-skupnostnimi partnerstvi. V naslednjh dneh pa bodo udeleženke in udeleženci prisluhnili med drugim ekonomistu Jamesu Meadwayu, podžupanji Zagreba in izredni profesorici na Univerzi v Zagrebu Danijeli Dolenec, aktivistu in predavatelju mednarodnih odnosov na Univerzi Witwaterstand v Južni Afriki Wishwasu Satgarju ter Chrisu Vrettosu iz evropskega združenja energetskih zadrug Rescoop.eu.
Program je strukturiran po dnevih:
- prvi dan je namenjen kritičnemu pretresanju procesov zelenega prehoda z različnih gledišč,
- torkova predavanja bodo posvečena ekonomskim vprašanjem, tudi z vidika periferije in njene odvisnosti,
- v sredo bo tema dneva energetska demokracija kot primer alternativnega oziroma. pravičnega zelenega prehoda,
- v četrtek bodo pod drobnogledom mesta oziroma urbane transformacije, v katerih se vse tendence pogosto zgostijo v prostoru,
- zadnji dan pa bodo razprave združene kot izhodišče prizadevanj za pravični zeleni prehod in prihodnost znotraj planetarnih omejitev.
Profesor politologije in politične ekologije na Fakulteti za družbene vede ter eden od soorganizatorjev poletne šole, dr. Andrej A. Lukšič: “Namen Mednarodne poletne šole politične ekologije je pripeljati raziskovalce s tujih univerz, da povedo, kakšne so ugotovitve in izkušnje, ob tem pa z aktivno vključenostjo študentov obogatili možnost odgovora na ključna vprašanja, pred katerimi stojita tudi Slovenijja in slovenski razvoj. Obenem je poletna šola sama primer, kako je možno z novim premislekom doseči spremembe tudi brez sistemske podpore in odpreti tudi tako močno institucijo, kot je univerza. S študenti in nevladnimi organizacijami smo najprej leta 2018 opravili raziskavo, ki je pokazala, da v kurikulumih na ljubljanski univerzi ni bilo resnega premisleka in produkcije vedenja o politični ekologiji. Nadaljevali smo s prevajanjem referenčne literature s področja politične ekologije, ki je dostopna vsem, organiziranjem poletne šole, na kateri imajo študenti možnost pridobitve kreditnih točk z aktivno udeležbo, in postopoma je fakulteta podprla oblikovanje programa magistrskega študija politične ekologije.”
Foto: Katja Cankar
|
|
|
|
