V Bakuju na letošnjih podnebnih pogajanjih COP29 je tudi precej pestra slovenska novinarska zasedba. Naša Barbara Kvac je pred zadnjim dnevom pogajanj, ko je predsedstvo konference objavilo prve osnutke končnih zaključkov, podala izjave za več medijev.
“Osnutek ne vsebuje ambicij, saj ne vsebuje številk, ima pa v prvi različici dobre elemente, ki so lahko podlaga za dober dogovor, medtem ko druga različica za nevladne organizacije ni sprejemljiva. Dejansko je kompilacija slabih idej, ki so jih predstavile bogate države v tem procesu. Skrbi nas, da je že četrtek in se še vedno ne pogovarjamo o cilju. Jasno je bilo, da je ta COP o financah, in pričakovali smo, da bodo države prišle na to konferenco pripravljene, a za zdaj ne kaže na to,” je povedala.
Na letošnjem COP29 je veliko govora o inovativnih virih financiranja, kar Barbara Kvac ocenjuje kot dobrodošle nove vire financiranja pomoči za države v razvoju, opozarja pa, da je problematično, da se ne pogovarjamo o nepovratnih javnih sredstvih, ki so nujno potrebna, če želimo da pomoč dejansko pride do ljudi, ki jo potrebujejo. Zasebne vire je tudi težje nadzorovati.
Po njenih pričakovanjih bodo pogajanja do potrditve dokončnega dogovora napeta. Dogovor o financah pa je nujen. Brez sredstev za blaženje, prilagajanje ter izgube in škode ne moremo govoriti o učinkovitem naslavljanju podnebnih sprememb. Če želimo, da države v razvoju oziroma države globalnega juga prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, potem morajo imeti za to tudi sredstva.
Izpostavila pa je tudi razočaranje nad EU, ki ni zavzela proaktivne vloge v procesu pogajanj:
“Dejansko ničesar ne da na mizo. Vztraja pri predlogih, ki niso del rešitev, ki jih pričakujemo na tem COP-u. Pričakujemo predvsem zaveze o javnih sredstvih, in sicer v obliki nepovratnih sredstev, EU pa ves čas govori o zasebnem financiranju, kreditih in drugih elementih, ki niso tako pomembni za osnovni cilj. Recimo o nepovratnih javnih sredstvih, ki so dejansko pomembna, če želimo, da do pomoči dejansko pridejo ljudje, ki pomoč potrebujejo. Zasebno financiranje je namreč težko nadzorovati, kar smo že videli v preteklosti.”
Novinarka Maja Prijatelj: Najpomembnejšo nalogo, pripravo osnutka glede novega finančnega cilja in višine sredstev, ki jih bodo bogate države namenile za podnebne ukrepe v državah v razvoju, je dobil avstralsko-egiptovski ministrski dvojec. Predstavil je dve povsem nasprotujoči si ideji brez predloga, kako premagati vrzel. Čeprav obe prepoznavata potrebo po več tisoč milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, pa puščata prostor navedbe konkretnega zneska prazen.
Novinarka Andreja Kutin: Objavljeni tekst ima za vsako poglavje po dve različici, najpomembnejše pa je seveda poglavje finančnega cilja za pomoč državam v razvoju, pri čemer imajo visoke zahteve države globalnega juga, medtem ko razvite države severa poudarjajo poglavje o blaženju, torej zniževanju emisij toplogrednih iz plinov. Preprosto- jug ne želi dati zavez o zniževanju, dokler bogati, ki so desetletja dovajali pline v ozračje in tako bogateli na račun revnih, ne pokažejo denarja.
MMC RTVSLO.si: https://www.rtvslo.si/okolje/raziskava-prav-nobena-drzava-ne-stori-dovolj-za-uresnicitev-pariskega-sporazuma/728106
Novinarka Špela Novak: Razvite države so šele pred dvema letoma izpolnile cilj iz leta 2009, da bodo letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju namenjale 100 milijard dolarjev. Številka, ki jo kot zahtevo držav v razvoju slišimo zdaj, je 1300 milijard. Za primerjavo: svetovne subvencije za fosilna goriva znašajo kar 7000 milijard letno ali več kot sedem odstotkov svetovnega BDP-ja.
Dodajamo še Barbarino poročilo po prvem tednu pogajanj, ki sta ga zaznamovala slab začetek in pomanjkanje napredka: https://focus.si/foto-porocilo-iz-bakuja-prvi-teden-pogajanj-zaznamovalo-pomanjkanje-napredka/
Pred pričetkom COP29 pa smo tudi strnili naša pričakovanja in zahteve za letošnji podnebni vrh: https://focus.si/cop29-brez-opuscanja-fosilnih-goriv-ne-moremo-resevati-podnebne-krize/
