Živa se je v Boliviji mudila na reportažnem potovanju v okviru OFOF projekta. Odpravila se je po poteh deforestacije. Na pot je šla skupaj s fotografom Matjažem Krivicem in novinarko Dela Majo Prijatelj Videmšek. Bolivija je država, ki ima v zadnjih nekaj letih tretjo najvišjo stopnjo krčenja gozdov na svetu (za Brazilijo in DR Kongo). Vodilna vzroka za izgubo gozdov ali hudo degradacijo gozda v Boliviji sta obsežna govedoreja in proizvodnja soje, ki se prideluje predvsem za krmo za živino. Tudi nezakonita sečnja lesa in širjenje nove cestne infrastrukture (za črpanje nafte in plina, rudarjenje, proizvodnjo soje in proizvodnjo sladkornega trsa za etanol) sta bila v zadnjih letih množična.
Po vrnitvi iz Južne Amerike se je Živa Kavka Gobbo oglasila v studiu Radia Slovenija, pri novinarki Špeli Novak. Nastal je zanimiv in informativen pogovor.
Uvodoma je Živa navedla razloge za izgubljanje gozda v Boliviji:
“Eno so v bistvu državne politike in preseljevanje in podeljevanje zemlje tudi na zaščitenih območjih. Drugi razlog so v bistvu širjenje kolonij, ljudstva, ki mu rečemo menoniti, tretje, ki pa je vse večji problem in tudi vse večje površine zavzema, so pa različne multinacionalke in podjetja ki prihajajo na račun cenejše zemlje gojiti, ne vem, največkrat sojo ali pa recimo tudi govedo, ampak pogosto je soja tudi namenjena za prehrano govedu. Torej razlogi so zelo podobni kot v Braziliji. Močen velik kapital si želi izkoristiti poceni naravne vire, namreč gozd je, če govorimo o ekonomski vrednosti, veliko manj vreden, kot je recimo površina, ki je že obdelana, vsaj v Boliviji je tako. Zemljišče, ki je obdelano, je trikrat in več dražje, kot pa je primarni gozd.“
Spregovorila je tudi o lokalnih posledicah deforestacije in vplivu podnebnih sprememb na Bolivijo:
“Prva stvar, na katero so nas opozorili, je problem pomanjkanja vode. Torej je v bistvu že posledica podnebnih sprememb, daljše suše, manj vlage, skupaj z s krčenjem gozdov, ki so v bistvu neke vrste zaščitniki vode in vodnih tokov, ki tam potekajo, je privedlo do, in seveda porast števila prebivalstva za preko državnega programa je privedlo do tega, da ni vode. Poleg tega so nekateri vodni viri preusmerjeni z jezovi na različne farme, bodisi za živino bodisi za sojo in podobne poljščine, tako da na koncu bore malo pride do ljudi, ki bi jo potrebovali, do infrastrukture, ki je javna.“
Celoten pogovor: https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174919526
Vabimo vas tudi k branju treh blogov, v katerih je svoje vtise strnila Živa.
I. https://focus.si/mogoce-lahko-sami-organiziramo-odpravo-v-bolivijo/
II. https://focus.si/na-pol-legalno-pozgani-gozdovi/
III. https://focus.si/mogoce-nam-uspe-obiskati-igra-moci-in-vprasanje-krivde-odgovor-ni-enoznacen/
IV. https://focus.si/med-neposredno-demokracijo-agrozivilskimi-multinacionalkami-in-skupnostnim-ekoturizmom/
