Naravni viri so omejeni in neskončna rast ljudi in proizvodnje na omejenem planetu preprosto ni mogoča. Kljub temu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in vlaganju v zelene tehnologije.
Sredi septembra je zato novinarka Špela Novak v središče oddaje Eppur si muove – In vendar se vrti na 1. programu Radia Slovenija postavila meje rasti. Izhodišče je bilo poročilo, ki ga je leta 1972 objavila skupina znanstvenikov pod okriljem neprofitne organizacije Rimski klub. V njem so kot glavno ugotovitev izpostavili, da se človeštvo ne more še naprej pospešeno razmnoževati in si kot svoj glavni cilj postavljati gmotni razvoj ne da bi pri tem zadelo mejo tega procesa: »Če se bodo sedanja gibanja naraščanja svetovnega prebivalstva, industrializacije, onesnaženosti, pridobivanja hrane in izrabi virov nespremenjeno nadaljevala, bodo meje rasti na planetu dosežene v času naslednjih 100 let.«
V radijski oddaji je sodelovala tudi naša Lidija Živčič, ki je uvodoma predstavila trajnostno odrast kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki obenem poveča blagostanje človeka in izboljša tudi ekološke pogoje ter enakost na planetu. »Odrast poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti, z nekimi odprtimi lokalnimi gospodarstvi in z bolj enakopravno porazdeljenimi sredstvi, resursi in seveda tudi v okviru nekih novih demokratičnih institucij.«
Živčič je tudi izpostavila, da odrast ni več stvar izbire, ampak nuje. V nasprotnem se bo odrast vseeno zgodila, vendar bo v tem primeru nenadzorovana in bo vodila v izgube delovnih mest, gospodarske krize in družbene napetosti.
»Pred 20, 30, celo 40 leti smo se morda lahko pogovarjali o trajnostnem razvoju, danes pa smo se prisiljeni pogovarjati o tem, da moramo vsaj nekje in na nekaterih sektorjih in nekaterih delih sveta morda res tudi krčiti proizvodnjo, krčiti naše potrebe, krčiti našo potrošnjo. Na planetarnih zmožnostih smo namreč krepko presegli meje tega, kar je naš planet sposoben prenesti.«
Med instrumenti za zagotavljanje ustrezne ravni javnih storitev je Živčič izpostavila davčno politiko ter navedla Kanado kot primer, kjer je bil že izdelan makroekonomski model, v katerem je rast negativna.
Poziv, da se moramo odmakniti od BDP kot ključnega kazalnika uspešnosti politik, pa je sklenila tako:
»Dajmo se pogovarjati o zadovoljstvu, kakovosti življenja, o tem, kako so prihodki porazdeljeni v družbi itd. Dajmo pogledati na ekonomijo z nekoliko drugačnega, širšega vidika.«
Oddaja je še vedno mogoče poslušati tukaj.
Lidijin o odrasti z naslovom Odrast – imamo možno rešitev, imamo alternativo pa lahko preberete tukaj.
