Živa Kavka Gobbo je za več slovenskih medijev predstavila izsledke raziskave o prehranjevalnih navadah mladih, ki jo je Focus zasnoval skupaj s Centrom za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Raziskava je pokazala, da se mladi prehranjujejo tako kot izvorna družina. Večina jih uživa tako meso kot tudi ostale pridelke, četrtina jih količino mesa zmanjšuje. Več kot dve tretjini vprašanih ne uživa avokada in mesnih nadomestkov, kot so na primer soja ali veganski napitki. Kar dve tretjini se strinjata s trditvijo, da obožujejo meso in ga dojemajo kot naravni del človeške prehrane. Skoraj 44 odstotkov mladih vsaj enkrat na teden kupuje lokalna in ekološka živila.
»Če upoštevamo, da je vnos mesa samo v zadnjem letu dni omejila četrtina mladih v raziskavi, se spremembe lahko zgodijo hitro. A vemo tudi, da smo Slovenci tradicionalisti, ki težko menjajo navade. Mladi so torej relativno konservativni pri svojih prehranskih navadah, ki jih najpogosteje spreminjajo ob osamosvajanju od družinske kuhinje zaradi vplivov medijev in vrstnikov. Odločanje za spremembe načina prehranjevanja lahko opišemo kot osebni (videz in zdravje) in politični (vpliv na okolje in živali). Najmanj pogosto na odločitve vplivajo razmere, v katerih delajo delavci, o tem imajo tudi najmanj informacij.”
Zanimiv podatek je tudi, da kave in kakava več kot tretjina mladih ne dojema kot problematičnega, kljub temu, da sta pogosto pridelana na način, ki uničuje okolje, tudi prek prekomerne uporabe pesticidov, imata zelo velik negativni vpliv na emisije toplogrednih plinov in sta povezana z otroškim delom. Kot pojasnjuje Kavka Gobbova, je globalni prehranski sistem kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino (ampak ne samo) in pašne prostore:
“Zato bi bilo nujno zmanjšati količino mesa v naši prehrani. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Samo pri pridelavi kakava dela več kot milijon otrok. Zato so najbolj problematični mesni izdelki, pa tudi vsi pridelki, ki jih pridelujejo za izvoz (t. i. cash crops – izdelki, ki jih pridelujejo večinoma za izvoz na druge trge), kot so tropsko sadje, kakav, kava in avokado.”
Več pa si lahko preberete:
- v članku Polone Malovrh v časniku Delo TUKAJ
- v članku Anje Kralj za portal 24ur.com Čas za zemljo TUKAJ
ali prisluhnete pogovoru z Živo:
